Kako zaščititi integriteto visokošolskega sistema, ki je omadeževana zaradi sumov plagiatorstva

Kakšni bodo postopki v zvezi z univerzami in visokošolskimi zavodi, ki pri izdelavi znanstvenih del v nekaterih primerih, očitno ne izvajajo zadostnega preventivnega nadzora nad prisvojitvijo avtorskih del. V okviru 13. redne seje državnega zbora so ministrice in ministri odogovarjali na poslanska vprašanja.

Poslanka  SDS Eva Irgl je postavila vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu. EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovani minister za izobraževanje, znanost in šport.?V najavi ustnega vprašanja sem vam dejala, da vas bom vprašala kakšne ukrepe boste sprejeli na področju zaščite avtorskih del. Zdaj pa mi dovolite, da bolj preciziram svoje vprašanje. ?V javnosti, tudi strokovni, že več časa poteka razprava o plagiatorstvu pri pridobitvi znanstvenih nazivov. Imamo predsednico Vlade, nad katero visi sum, da je svojo magistrsko nalogo deloma prepisala in je zato zdaj tudi v postopku preverjanja, ki naj bi po besedah vidnih predstavnikov univerze trajal tudi do pol leta. Oba se bova verjetno strinjala, da z znanstvenimi nazivi se vsekakor ne gre šaliti, a tako obsežen časovni okvir preiskave vzbuja najmanj dvom v korektnost postopka, sploh če vemo, da se je pri nekaterih drugih posameznikih to bistveno hitreje razrešilo. In še nekaj je pomembno, na eni strani imamo očitno takšne posameznike, ki naj bi do znanstvenega naziva prišli po sporni poti, in danes kljub temu zasedajo najvišje položaje v izvršilni veji oblasti, na drugi strani pa imamo posameznike, ki so trdo garali, da so prišli do magistrskega in doktorskega naziva, niso se posluževali prisvojitve intelektualne lastnine, a jim je zaposlitev daleč izven dosega, saj bodisi nimajo pravih zvez ali pa sploh ne dobijo priložnosti, da bi lahko pokazali svoje znanje. ?Zato vas, spoštovani minister za izobraževanje, znanost in šport, sprašujem naslednje: Kako boste zaščitili integriteto visokošolskega izobraževalnega sistema, predvsem pa vse tiste profesorje in študente, ki svoje delo pri pridobivanju znanstvenih nazivov opravljajo strokovno in s tujimi deli ravnajo spoštljivo, vendar so tako oni kot tudi institucija sama zaradi sumov plagiatorstva v javnosti omadeževani. Kako boste torej zaščitili njihovo integriteto ter integriteto visokošolskega sistema??Zanima me tudi: Kakšne ukrepe boste predlagali da se bolje zaščitijo avtorske pravice tistemu, ki je neko idejo, misel ali kaj več zapisal, nekdo drug pa si jo je lahko nekaznovano prisvojil za svojo. Toliko v prvem delu, potem pa bova videla, če bom postavila še kakšno dodatno vprašanje. Izvolite, hvala.??DR.JERNEJ PIKALO: Hvala lepa gospe poslanki za to vprašanje.?Najprej nekaj o avtorskih delih. Avtorska dela seveda niso samo tisto o čemer po navadi govorimo, ampak so to vsa govorjena, pisana, glasbena, gledališka, lutkovna, glasbeno-gledališka, koreografska, pantomimska, fotografska, avdiovizualna, likovna dela, arhitekturni načrti, potem deli umetnin in tako naprej. Tako, da ko govorimo o celokupni zaščiti avtorskih del imamo zakon iz leta 2007, ki po mojem, če mene vprašate, primerno ureja to področje celotne zaščite avtorskih del. Ne nazadnje je bil sprejet v tem visokem zboru in doslej, razen seveda teh primerov plagiatorstva večjih problemov glede avtorskih del nismo imeli.?Kar pa se tiče tega konkretnega vprašanja, ki ste ga vprašali, je mislim da moje stališče jasno, sem ga tudi že večkrat izrazil, tako da tule pravzaprav tečemo, mogoče ne samo drugega, ampak celo tretji krog. Že zadnjič na predstavitvi glede plagiatorstva je ministrstvo zelo jasno povedalo, da kar se tiče plagiatorstva kot goljufanja, tako rekoč, tistega, kar se imenuje avtorska lastnina, da je seveda to nedopustno in da je to nekaj, kar v tej državi tako ali drugače, moralno ali zakonsko mora biti sankcionirano, tu smo na isti strani. Drugič. Mislim, da je vprašanje sankcioniranja plagiatorstva oziroma načina le-tega vprašanje notranje avtonomije univerze oziroma boljše ali slabše univerze. Gre za vprašanje kvalitete, gre za vprašanje tega, kako in s katerimi postopki univerze na notranji način zagotavljajo to lastno kvaliteto. Imamo tudi v svetu razlikujoče se kulturne odnose do plagiatorstva. V nekaterih kulturnih okoljih je popolnoma nesprejemljivo in zelo ostro sankcionirano, v drugih kulturnih okoljih je tudi nesprejemljivo, pa mogoče malo manj ostro sankcionirano. Ampak v vsakem primeru je to seveda nesprejemljiva praksa. In prav imate, ja, treba je zaščititi tiste, ki zadevo počnejo tako, kot je treba. Že na zaslišanju na odboru sem rekel, da to po moje ni stvar toliko zakonodaje, ampak je stvar nekega procesa. Da je to nek proces, ki se na eni strani vedno bolj odmika, zato ker možnosti plagiatorstva so s tehničnimi sredstvi vedno drugačne in vedno bolj nadgrajene, na drugi strani pa imate tehnologijo, ki to spremlja in poskuša plagiatorstvo, ki s tehničnim napredkom napreduje, tudi nadzorovati. Mislim, da z opozarjanjem, mislim, da s temi primeri, ki so sedaj v javnosti, počnemo dobro, v smislu zavedanja, zavesti o tem, da je ta praksa nesprejemljiva in da se tudi v prihodnje takšne stvari naj ne bi dogajale. Tako da imate prav, ko pravite, da je treba zaščititi integriteto tistih, ki delajo dobro, sam celo mislim, da velika večina dela dobro in pošteno. Je pa res, da so posamezniki, ki ne želijo delati ali želijo po bližnjici priti do uspeha, ki pa ni njihov lasten uspeh. In gre, kot rečeno, za nek proces, ki ga bomo še dolgo časa igrali, ne bomo ga rešili z enim aktom, je pa pomembno, da imamo tako v visokošolskem prostoru kot v družbi to zavedanje, da je to nekaj, kar se naj ne bi dogajalo. Hvala lepa.EVA IRGL (PS SDS): Imam še nekaj dodatnih vprašanj, ker menim, da gre vendar za izjemno pomembno problematiko.?Seveda, gospod minister, oba veva, da so univerze avtonomne. O tem ni dvoma, vendar ste vi minister za izobraževanje, znanost in šport in seveda mene zanima kakšno je vaše mnenje do takšnih vprašanj. Zato me tudi zanima, kako boste postopali glede univerz in visokošolskih zavodov, ki pri izdelavi znanstvenih del v nekaterih primerih, kot smo lahko do sedaj videli, očitno ne izvajajo zadostnega preventivnega nadzora nad prisvojitvijo avtorskih del. In ne nazadnje me zanima tudi, pa če hočete čisto osebno, kako vi kot človek, pa tudi kot minister za izobraževanje, pa tudi kot profesor na eni izmed fakultet gledate na to, da sedite v vladi, ki jo vodi oseba nad katero visi resna obtožba, da je nekaj s strani svoje magistrske naloge do vejice in pike natančno, tudi z vsemi napakami vred, prepisala, zraven pa ni navedla vira. Naj takoj pojasnim, gre za prisvojitev intelektualne avtorske lastnine. In avtor je dolžan navesti vire iz katere je črpal, tudi če je pri njihovi izdelavi sodeloval sam ali je celo njihov avtov, kar želi nam večkrat povedati tudi predsednica Vlade. Zavezan je torej navesti tudi samega sebe kot vir. Vi verjetno, gospod minister, to kot tudi profesor zelo dobro veste in me res konkretno zanima kakšno je vaše mnenje o tem, da sedite v vladi predsednice Vlade nad katero visijo resne obtožbe o sumu plagiatorstva. Najlepša hvala.DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa. Upam, da me boste razumeli, da težko komentiram en del tiste zgodbe, ki ste jo nazadnje izpostavili. Pa ne zaradi tega, ker bi na splošno to težko komentiral, daleč od tega. Ampak preprosto zaradi tega, zato, ker s postopkom, ki poteka na eni od fakultet nisem seznanjen. Vem, kako je v statutu, vem, da je čistopis statuta, če govoriva o konkretni univerzi bil objavljen letos januarja, ki je zaradi takih primerov zelo natančno definiral postopek. Mislim, da je pretiravanje govoriti o tem, da bo trajal šest in več mesecev. Tega v statutu samem ne piše. Piše točno kako je postopek. Mislim, da ima ta postopek tudi zelo jasne varovalke, tako za eno kot za drugo stran. In seveda mislim, da bo tudi postopek slej ali prej končan. Vsekakor pa mislim, da bi res bilo neprimerno, da traja šest mesecev. Je pa vsakdo v tej državi upravičen do postopka. In prav je, mislim, da je prav, da pustimo tisto komisijo, ki to počne, da opravi svoje delo in potem seveda z delom najprej seznani senat fakultete, pa verjetno tudi univerze in seveda na to tudi javnost. Ta postopek mora poteči in prav je, da poteče. ?Kar pa se tiče mojega mnenja glede znanstvenih del. Moje mnenje je jasno, sem ga izrekel že prej. Bi pa rad rekel tule nekaj drugega. Zanimivo je, da seveda je ta del, kar se tiče intelektualne lastnine, recimo, da spada pod ministrstvo kolega Stepišnika, kot Urad za intelektualno lastnino, in ne na primer tja, kjer se recimo največ te intelektualne lastnine tudi ustvarja. Govorimo o šolstvu, govorimo o visokem šolstvu in ne nazadnje o znanosti. To je mogoče ena od tistih sistemskih stvari, sedaj če govoriva o mojem odzivu na to, ki bi jo mogoče bilo vredno premisliti, zato da bi seveda taka intelektualna lastnina se seveda tak urad bil tudi tam, kjer se največ te nove intelektualne lastnine tudi ustvarja. Hvala lepa.