Iskanje

Pridruži se

Kako zagotoviti varnost otrok?

Kje so bile učiteljice, ko se je v kopališču Pristan poškodoval šestletni deček? Poslanka SDS Alenka Jeraj je na seji državnega zbora postavila poslansko vprašanje ministru za šport, dr. Igorju Lukšiču.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

ALENKA JERAJ: “Hvala za besedo, lep pozdrav vsem. Sredi februarja letos je v Mariboru umrl šestletni deček. Umrl je zaradi posledic utopitve, po tem, ko se je pred nekaj dnevi poškodoval na tečaju plavanja v pokritem kopališču Pristan. Ob tej novici se starši sprašujemo ali so naši otroci v šoli varni, se lahko tudi mojemu otroku zgodi kaj takšnega? In takšna vprašanja se porajajo še posebej zato, ker mediji navajajo, da so šele otroci, ko so sošolca opazili v vodi, začeli klicati na pomoč in tako opozorili odrasle, tako predstavnike zavoda, ki je tečaj organiziral kot tudi reševalce ob bazenu in učiteljice, ki naj bi otroke v tistem trenutku pazili. Kje so bile učiteljice, saj mediji navajajo, da jih v trenutku nesreče ni bilo ob bazenu pač pa nekje drugje in če bi v tistem trenutku potekal klasičen pouk, končno je tudi plavalno opismenjevanje pouk oziroma učenje bi najbrž morale biti ob otrocih? Plavalno opismenjevanje je namreč potekalo v času njihovega delovnega časa, torej bi morale biti prisotne.

Vprašamo se lahko tudi o strokovnosti in strokovnjakih iz zavoda športni objekti Maribor, ki je plavalni tečaj izvajal. Kdo je z njimi sklenil pogodbo, kakšna je bila ta pogodba, kaj je vseboval oziroma kaj je zahtevala od izvajalcev in ali je bilo zadostno poskrbljeno za varstvo? Koliko predstavnikov izvajalcev je v trenutku nesreče skrbelo za varnost otrok in ali je to v skladu s standardi, glede na normative verjetno takšen pouk zahteva drugačno število prisotnih učiteljev? Koliko je to in ali je v konkretnem primeru dejansko bilo ob bazenu toliko ljudi, kot to zahtevajo predpisi? Vemo, da se podobne nesreče lahko zgodijo tudi ob prisotnosti večjega števila učiteljev, vendar pa bi bilo verjetno, če bi bile učiteljice prisotne, ukrepano hitreje in bi morda v temu konkretnemu primeru ohranili življenje šolarja. Po neuradnih podatkih naj bi se nekaj podobnega zgodilo tudi dan ali dva kasneje, zanima me, če to drži oziroma, če kaj veste o tem? In glede na navedeno vas gospod minister sprašujem kako oziroma s kakšnimi ukrepi boste zagotovili varnost otrok pri izvajanju predmeta športne vzgoje in ostalih aktivnosti v okviru navedenega predmeta?”

DR. IGOR LUKŠIČ: “To kar se je zgodilo v Mariboru je tragičen dogodek. Jaz sem staršem izrekel sožalje, žal je to pravzaprav vse kar lahko minister naredi v takšnem primeru, ko je seveda vse prepozno. Je pa prav in po tej plati mi je všeč, da zastavljate to vprašanje. Prav je, da zmeraj, ko pride do takih tragičnih dogodkov, da tudi v državnem zboru zajamemo sapo in ko gledamo ali smo naredili vse in ali lahko naredimo še kaj, da do tega ne bi več prihajalo. Mi imamo avtonomijo osnovnih šol in ravnatelj oziroma šola se sama odloči, koga bo najela in na kakšen način bo izvajala plavalno opismenjevanje, ki je predpisano. Predpisano je za 2. in 3. razred, v tem primeru se je šola odločila, da gre s tem opismenjevanjem v prvem razredu in da za to najame, kot ste vi tudi povedala, javni zavod, športni objekti Maribor in sicer strokovno vodstvo je potekalo pod nadzorom voditeljev iz podjetja Tiki d.o.o., ki ima ustrezne reference, že vrsto let skrbi namreč za reševanje iz vode in prvo pomoč v kopališču Pristan. Torej, to niso neki nepismeni ljudje, to so bili ljudje z izkušnjo in v tem primeru je seveda treba razumeti tudi šolo, da se je odločila za tovrstno podjetje, izvajalce, ki imajo reference. Torej, če komu drugemu bi človek zaupal otroke, če ne reševalcem. Sedaj glede natančnih okoliščin, glede tega kar podrobno sprašujete, s tem se ukvarja inšpektorat za šolstvo in policija in po naših informacijah naj bi bile ugotovitve znane ta teden. Torej dokler ne bomo dobili poročil od inšpektorata in policije, do takrat glede tega težko kaj podrobneje rečem. Drugi del zgodbe je pa vezan na vprašanje varnosti pri pouku športne vzgoje. Zdaj, pri pouku športne vzgoje za enkrat tako težkih primerov vsaj v zadnjem času ni bilo. Dogajajo se poškodbe, ki so na nek način sestavni del telesne vzgoje oziroma športne vzgoje, ampak vendarle je ministrstvo v tem času prišlo do spoznanja, da je nekatere elemente, ki so težji in kjer je prihajalo večkrat do poškodb, kot so recimo en del orodne telovadbe, gimnastike in pa en del akrobatike, torej ko gre za razne salte, premete in podobne discipline, da je to izločilo iz programa. Se pravi, to je, kar zadeva športno vzgojo zlasti v višjih razredih osnovne šole. Kar pa zadeva prvo triado, veste, da se z učenci ukvarjajo razredni učitelji. In tu razmišljamo, da bi uvedli učitelje športne vzgoje pri teh predmetih, ki so vendar bolj kvalificirani in usposobljeni. Za opravljanje poklica učitelja športne vzgoje je namreč potrebna univerzitetna izobrazba, pridobljena na Fakulteti za šport, ki daje široko paleto znanj, zahteva tudi vrsto izkušenj, zlasti tudi praktičnega dela. Tako, da zaenkrat lahko ugotovimo, da tovrstna izobrazba omogoča, da učitelji znajo poskrbeti tudi za varnost in vsaj če sodimo po dosedanjih izkušnjah, varnost otrok, generalno gledano, ni ogrožena. Seveda pa taki primeri, kot vemo, življenje je tudi kruto, niso izključeni. Mislim, da tako na šoli, kjer usposabljajo učitelje, kot na ministrstvu in na šolah naredijo vse za varnost. V tem primeru pa bomo videli, kaj je šlo pravzaprav narobe, in bomo tudi ustrezno ukrepali. Hvala.”

ALENKA JERAJ: “No, hotela sem samo na to spomniti. Rekli ste, da inšpektorat zdaj to tudi preiskuje oziroma ugotavlja. Ker ste se sklicevali na avtonomijo, to je že res, vendar pa učiteljice, ki so bile takrat na delovnem mestu, plačuje ministrstvo, tako da najbrž mora vedeti, kaj se dogaja. Glede na to, kar ste povedali, da se torej s primerom ukvarja inšpektorat in v luči tega, kar sem na začetku vprašala, torej, ali so naši otroci varni, me zanima, ali ste kakorkoli podobno ali pa sploh ukrepali tudi ob lanski nesreči, ko je otrok padel skozi okno šole v Postojni in ga prav tako niso pogrešali, ker naj bi bil tisti čas pri zobozdravniku in je potem kar nekaj časa na tistem mestu poškodovan obležal. Ali so bile, verjetno po podobnem inšpekcijskem nadzoru, izvedene kakšne sankcije oziroma ali ste ugotovili kakšno nepravilnost ali da morda šola ni poskrbela dovolj za varnost v tem primeru? Bi pa predlagala, da tudi o tem, ko bo izveden inšpektorski nadzor in zaključen, da poslanke in poslanci seznanite, kaj je bilo v konkretnem primeru in zakaj je do tega prišlo v Mariboru.”

DR. IGOR LUKŠIČ: “Hvala za to dodatno vprašanje. Tudi tu dajem zavezo, da bomo o tem državni zbor obvestili – upam, da bo zadosti pismo – takoj, ko bo kaj znanega. Glede Postojne ne vem, kaj je bilo narejenega. Vem samo, da so šli ljudje na teren, potem pa me niso o tem več obveščali. Se bom pozanimal in tudi o tem obvestil državni zbor. Hvala.”

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.