Kako v Sloveniji skrbimo za prihodnost naših otrok?

Neobetajoč začetek šolskega leta za otroke in mladino. Predsednica Komisije za vrtce in osnovne šole Mojca Škrinjar in predsednik Komisije za srednje in višje šolstvo Janez Mežan sta v imenu Odbora za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS na današnji novinarski konferenci predstavila stranje na teh področjih ob začetku novega šolskega leta ter prikazala možnosti in priložnosti, ki se porajajo.   V nadaljevanju objavljamo celovit prikaz omenjenih področij, z identifikacijo problemov ter prikazom možnosti. Vabljeni k branju!  PREDŠOLSKO PODROČJE ProblemiCena vrtca in plačila starševPodročje vrtcev je letos doživelo minorno spremembo zakonodaje, ki pretežno bolj podrobno definira postopek vpisa, kar je sicer za transparentnost bolje, vendar bo ob vsaki najmanjši spremembi, morda zgolj na podlagi razvoja informacijskih sistemov, potrebno spreminjati zakon. Prav tako ponavlja rešitve, Ki jih je že prinesla novela 2008 (npr. enoten vpis v občini), in zgolj bolj gostobesedno zapiše enako rešitev, tako pisanje zakonov pa je etično vprašljivo z vidika avtorstva. Dobrodošla rešitev je zaveza občini, da  načrtuje prostor za vrtec v svojih izvedbenih planih. Intervencijski zakon, sprejet v recesijskem času, decembra 2009, je financiranje cene programa za pet-, štiri- in triletnike pomaknil na 1. januar 2011, kar je vplivalo na kakovost življenja mladih družin, zagotovo pa se bo ukrep odrazil tudi na demografski sliki, z zmanjšanjem števila rojstev. Ukrep je zagotovo kratkoročno prinesel državni blagajni prihranke, mladim pa odvzel sredstva, ki bi jih morda usmerili v nakupe in investicije pa jih tako niso, to pa pomeni tudi počasnejše reševanje osnovnega problema – recesije. Letos julija je bil sprejet Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kjer je v 24. člen vključena lestvica dohodkovnih razredov, po katerih so starši oproščeni dela plačila cene programa vrtca v 9 razredih, ki predstavljajo enako število stopenj kot pred spremembo, temeljnih problemov, na katere je opozorilo Računsko sodišče – izjemno visoka plačila staršev, zaradi katerega je novela iz leta 2008 uvedla tudi brezplačnost za drugega otroka takoj, razpolovitev cene pa uvedla postopoma. Ostaja tudi problem zelo različnih cen vrtca, ki postavlja starše v Sloveniji v neenak položaj. Sodobna gradnjaDržava tako rekoč ni sofinancirala gradnje novih vrtcev niti ni izvedla ukrepov in spodbud za pocenitev gradnje vrtcev in trajnostno gradnjo le-teh. MožnostiProblem različnih cen programa vrtca je možno rešiti tako, da se staršem odmeri prispevno stopnjo k povprečni ceni vrtca, razlike v cenah med občinami pa se rešuje Zakonom o financiranju občin. Obrnjen pogled torej – plačilo staršev naj ne izhaja iz konkretne cene programa, temveč naj postane vrtec pravica staršev, ki jo sofinancirajo s plačilom – prispevkom. Morebitne razlike med prispevkom in ceno programa naj se rešuje po načelu pravičnosti z Zakonom o financiranju občin. V mandatu dr. Milana Zvera je bila postavljena na portal MŠŠ spletna informacija – prosta mesta v vrtcih z navedbo prostih mest ter cen programov s povezavami na posamične spletne strani vrtcev. Stran se dve leti ni posodobila. Možnost je dodati analitiko, dnevni izračun povprečne cene vrtca v Sloveniji glede na starostno obdobje, informacijo o najnižji in najvišji ceni v Sloveniji in posamični regiji, kar bo dobrodošla informacija staršem, uradnikom pa ne bo potrebno ročno izračunavati nujno potrebnega podatka. Možno je dodati informacijo o čakalni dobi ter informacijo o  najbližjem prostem mestu v vrtcu ter izbrano kratko informacijo o posebnostih vrtca. S povezavo na centralni register prebivalstva bi lahko tekla na podlagi demografskih podatkov tudi hkratna simulacija zapolnjevanja prostih mest za prihodnje leto, kar bi bila dobrodošla in predvsem takojšnja informacija občinskim načrtovalcem. Gradnjo vrtcev je z arhitekturno gradbeno zasnovo možno poceniti, hkrati pa jo zastaviti trajnostno (pasivna gradnja s solarno elektrarno), estetsko, prostor pa lahko nudi tudi učilnice v naravi. Zmanjšani stroški prostora bi lahko zmanjšali ceno programa vrtca.  PODROČJE OSNOVNE ŠOLE ProblemiUčni načrtiStrokovni svet RS za splošno izobraževanje je poleti 2008 sprejel prenovljene učne načrte za osnovno šolo, ki prinašajo faktografsko razbremenitev za učence, večjo avtonomijo učitelju, vpeljujejo sodobni, strokovno priznani kompetenčni pristop, vključujejo prečne teme kot so zdravje, trajnostni razvoj, domovinsko vzgojo, itd. Minister Lukšič jih že dve leti skriva v predelih in jih noče objaviti. Več kot očitno se zdi, da v pomanjkanju idej nekdo želi nove učne načrte vključiti kot svoj dosežek. Žalosti pa to, da so na škodi otroci. PredmetnikDodatne ure športne vzgoje v zadnjih treh razredih osnovne šole še vedno ni, zoper to pa niti ne protestira stroka, kar je včasih radodarno počela. Učenje tujih jezikovMŠŠ v prejšnji sestavi je tudi pripravilo strokovne podlage in zagotovilo denar iz evropskih sredstev ter pripravilo razpis za uvedbo zgodnjega učenja tujih jezikov v vrtcih in prvem triletju osnovne šole. Minister Lukšič je razpise očitno spravil v predal. Več kot očitno se zdi enak zaključek kot prej. Na škodi pa so otroci. Medtem ko države v EU pospešeno uvajajo učenje tujih jezikov v osnovne šole v prve razrede, uvajajo jih tudi v vrtce, sledijo pa jim z nezmanjšanim tempom tudi kandidatke (Hrvaška, Makedonija začenjajo s prvim tujim jezikom v prvem razredu), v Sloveniji Ministrstvo za šolstvo in šport na svoji spletni strani mirno objavi neko besedilo, ki mu reče predlog zakona, v katerem napiše, da bo splošno uvedbo obveznega drugega tujega jezika v 7. razred zavrlo še za dve leti! Za našo državo je ta poteza sramotna in kratkovidna! Prejšnja vlada je obvezni drugi tuji jezik uvedla in v zakon zapisala, da se mora začeti postopoma uvajati v šole, tako da se bodo učitelji ustrezno usposobili za novi način poučevanja. Praksa namreč kaže, da je tam, kjer so drugi obvezni tuji jezik že uvedli, le-ta postal zgodba o uspehu. Mnogi so prikrajšani. In to prav tisti, katerih starši ne zmorejo plačevati dragih zunajšolskih tečajev! Učbeniki in delovni zvezkiNe nadaljuje se s projektom uvedbe brezplačnih učbenikov v srednjo šolo, kakor tudi ni prišlo do dogovora med založniki in MŠŠ na področju delovnih zvezkov. Nasprotno, založniki so utihnili, hkrati pa so enormno dvignili cene delovnih zvezkov. Ukrepa ministra pa ni. Starši so bili v vlogi posvetovalnih teles v noveli ZOFVI 2009 izrinjeni iz šole, kar je močno narobe, dobili pa so nalogo izbire delovnih zvezkov, za katero niso odgovorni in večinoma ne usposobljeni. MožnostiDanes bi morali v Sloveniji v skladu z načrtom (in že pripravljenim razpisom!) prejšnje vlade imeti že prvi tuji jezik v vrtcu ter ga nadaljevati v prvem razredu. Zgodnje učenje tujega jezika je zelo pomembno. Pa ne zato, da bi se otroci že od malega nekaj formalno in na silo učili, temveč zato, ker se na nezavedni ravni mišljenja ustvari »posteljica« za kasnejše hitrejše in bolj učinkovito učenje tujega jezika. Starši majhnih otrok presenečeno spoznajo, da njihov majhen petletni otrok naenkrat obvlada kar precej angleščine ali nemščine. Od kod vendar, če ga niso nikoli učili ali pošiljali na tečaje? Odgovor tiči v nedeljskih dopoldnevih in zgodnjih večerih, ko otroci gledajo risanke na tujih televizijskih programih. Spremljajo risani film in nehote usvajajo besedišče. To spoznanje velja izkoristiti! Drugi tuji jezik bi se moral polno izvajati po vseh osnovnih šolah, pa tudi vseh srednjih šolah, ne le gimnazijah – vsi, prav vsi, ne glede na poklic, seveda ustrezne ravni in strokovnosti, potrebujemo znanje čim več jezikov. Pojav globalizacije to od nas zahteva še bolj.Danes bi morali razmišljati v vseh srednjih šolah, ne le gimnazijah, že o tretjem obveznem tujem jeziku in ga implementirati v roku petih let. Potrebno je razmišljati o hitro rastočih gospodarstvih, in potrebnem znanju kitajščine ter ruščine. Seveda se mora učni načrt prilagoditi izobraževalnemu programu – gimnazijskemu, strokovnemu, poklicnemu. Z založniki je potrebno doseči dogovor, ki bi zadovoljil vse – financerje in založnike. Naklade so premajhne, zato so cene visoke. To zahteva drugačen koncept izbire in priprave tiskanih učbenikov in delovnih zvezkov.Seveda pa je prihodnost v elektronskih gradivih. Vse več učiteljev uporablja elektronska gradiva in nobenega učbenika. Zato je potrjevanje učbenikov nepotrebno pa tudi nesmiselno. Učitelji so intelektualci z licenco poučevanja, ki ne potrebujejo nadzornika, ki bi jim povedal, kaj je dobro in kaj slabo. Posebne potrebeProblemUre dodatne strokovne pomoči niso dovolj učinkovite, če sklepamo po rezultatih nacionalnega preverjanja znanja. Učenci zapuščajo učilnice in so pri posebnih urah, kar je nespodbudno za njih. Šole s prilagojenim programom postopoma ugašajo in stihijsko se krči mreža šol. MožnostiDodatno strokovno pomoč bi morali nuditi učitelji med urami, zato pa bi morali biti posebej usposobljeni in izobraženi, za svoj napor pa nagrajeni, učenci pa bi morali biti vključeni (inkluzija!).Pristojne fakultete bi se morale odzivati hitreje z novimi izpopolnjevalnimi programi ter v dodiplomske programe vključevati izobraževanje za posebne potrebe v dovolj velikem obsegu.Potrebno je doreči mrežo šol s prilagojenim programom, njihovo ustanoviteljstvo prenesti na pokrajino (ker SO pokrajinskega značaja) ter jim dodeliti poleg izobraževanja mladine dodeliti tudi licenco izpopolnjevanja učiteljev na področju posebnih potreb v večinskih šolah.  PODROČJE SREDNJEGA ŠOLSTVA
Minister za šolstvo in šport dr. Lukšič je v intervjuju v torkovi prilogi Dela Ona na vprašanje, kaj bo v jeseni novega v srednjem šolstvu, odgovoril, da bo nov Pravilnik o šolskem redu, odpravljen bo famozni nms (ni dosegel minimalnih standardov znanja), več bo pristojnosti ravnatelja v zvezi z vzgojnimi ukrepi in začel bo veljati nov Zakon o šolski prehrani. ProblemiPravilnik o šolskem redu ni nov, ampak le nekoliko spremenjen stari, v njem je tudi takšna nelogičnost, da npr. združi dva člena in zapiše vzgojni in alternativni ukrepi (kot da alternativni ukrepi niso vzgojni). Res pa je, da v večini primerov o pritožbi dijaka sedaj odloči ravnatelj, ne pa več pritožbena komisija. Sicer se je pa že po starem pravilniku samo izključitev iz šole morala izpeljati po upravnem postopku. In še to, šolska pravila je že do sedaj določal ravnatelj, v novem pravilniku pa je le natančno našteto, kaj vse sme biti v njih (kar je zmanjševanje avtonomije šole). Famozni (kot se izrazi minister) nms (ne dosega minimalnih standardov) bo sedaj zamenjala enka. Enka zopet postaja vzgojni ukrep, čemur smo se poskušali z nms izogniti. Sicer pa ni bila opravljena nobena resna analiza, zakaj je potrebno to storiti. Nms je bil uveden zaradi novih in prenovljenih srednješolskih poklicnih in strokovnih programih, ki poznajo (minimalne) standarde znanja, katalogi znanj (učni načrti) so sestavljeni po sklopih, izgubljajo se klasični predmeti… Še več: nms je bil uveden na podlagi stroke (programe so prenavljale šole skupaj z najvišjo strokovno inštitucijo na področju strokovnega in poklicnega šolstva – CPI, seveda pa je z njimi sodelovalo tudi ministrstvo. Čudimo se, da se sedaj, ko se nms ukinja, nihče od teh ne oglasi… Je zatajila stroka ali je posredi kaj drugega? Pa še nekaj: v novem pravilniku piše, da se znanje oceni z 1 do 5. Enka ni znanje, ampak neznanje! Zakon o šolski prehraniKolikor se lahko spomnimo, je bil na začetku mandata cilj aktualnega ministra čimbolj zmanjšati administracijo v šoli in poenostaviti postopke. Ta zakon pa dela ravno nasprotno. Vsebuje 42 členov (prejšnji skupaj s pravilnikom pol manj) in še Pravilnik o načinih in pogojih dostopa do centralne evidence… Dijak je moral v šolo prinesti izpolnjeno (2 strani dolgo) prijavnico, poskrbeti bo moral sam (ali šola) za odločbo o otroškem dodatku, če bo hotel uveljaviti subvencijo; šola mora vse te vloge zbrati, izdati sklepe za dijake, ki bodo uveljavljali subvencijo, izdajati položnice za plačilo, terjati neplačnike… Skratka, cela vrsta administrativnega dela, ki ga do sedaj ni bilo… In kako je bilo do sedaj? Zjutraj smo evidentirali dijake, ki so želeli tisti dan malicati (2 minuti), dežurni dijak je odnesel seznam v kuhinjo, na koncu meseca pa je vsak razrednik seštel število dijakov, ki so malicali tisti mesec (10 minut) in oddal seznam v tajništvo, ki ga je poslalo na MŠŠ… Nekoga, ki bo vso to administracijo zmanjšal, bo potrebno zaposliti in ga dodatno plačati. Namesto tega bi ta denar lahko namenili brezplačnemu obroku. Informacije o zmanjšanem številu dijakov, ki bodo topli obrok prejemali v šoli, so vse številčnejše.  PODROČJE ŠPORTA ProblemiŠport, kot eno pomembnejših družbenih področij, predvsem za mlade, je ob slabem gospodarskem stanju povsem na dnu. Ministrstvo za šolstvo in šport ter krovna športna organizacija Olimpijski komite Slovenije sta se od obravnave in reševanja vse bolj problemskega stanja na terenu povsem distancirala. Gre za nedopustno in ignorantsko politiko na tem področju, ponižujoče do športnikov, trenerjev, prostovoljcev, staršev… Ne izvršujejo se obljube za podporo vrhunskim športnikom po zaključku kariere. S tem dobivamo po zaključku njihove bogate športne poti nove brezposelne osebe. Npr. MORS je takoj, brez možnosti podaljšanja za dve leti, kot je obljubljal Lukšič, odpustilo vrhunskega športnika mednarodnega razreda.Ob vse večjih stiskah upokojencev, kljub širokoustnim obljubam, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Vlada nista naredila premika pri urejanju pokojnin za bivše vrhunske športnike. Mnogi nosilci odličij iz svetovnih prvenstev nimajo niti za osnovo preživetje. Ministrstvo za šolstvo in šport je vseh 210 občin v Sloveniji obvestilo, da ni denarja za obnovo in izgradnjo športnih objektov in površin. Mesec kasneje je zelo darežljivo ves denar za to področje namenilo projektu v Stožicah. Športniki v ostalih občinah so verjetno drugorazredni državljani, lahko pa si npr. prekmurski nogometaši za 18.000 EUR najamejo igrišče v Stožicah. Vse bolj upada število zaposlenih v športu, kar priča o nedoseganju osnovnih cilje in namenskosti porabe sredstev Evropskega socialnega sklada. MožnostiGlede na navedeno bi bilo potrebno na tem področju resno in strokovno pristopiti k reševanju nastalih razmer. Pomembno je, da se področje športa vključi kot eno pomembnejših v izhodno strategijo iz krize, kot je stranka SDS že večkrat opozorila.