Kako se vrti Pahorjev kadrovski vrtiljak?
ponedeljek, 26. 1. 2009Več o poslanskem vprašanju* spodaj:
JOŽE TANKO:
Hvala lepa za besedo in vsem prav lep pozdrav. Spoštovani predsednik Vlade.
18. novembra 2008 ste, ne prvič, izjavili, da bo nova vlada zamenjala le državne sekretarje, “kadrovska metla” pa se bo ustavila na ravni direktorjev direktoratov.
Zamenjav v direktoratih, uradih in službah v prvem obdobju po imenovanju nove vlade naj ne bi bilo. 6. decembra 2005 pa ste v izjavi za Televizijo Slovenija izjavili naslednje: “Dajem tukaj, pred ljudmi obljubo, da ne bom zamenjal niti enega človeka na javni funkciji, če ne bo utemeljenega suma, da ni dobro opravil svojega dela. Niti z eno besedo ga ne bom vprašal kateremu svetovnemu nazoru ali politični opredelitvi pripada.” V nasprotju s tema izjavama pa so bili zamenjani direktorji direktoratov: primarij Jožef Arzenšek, dr. Igor Šalamun, mag. Bojan Škoda, mag. Sabina Koleša in Simon Starček. Generalni sekretarji ministrste v: mag. Elda Gregorič Rogelj, Vida Borovinšek, mag. Alojz Durn, Marjana Cvenkel Lesjak, Tomaž Rozman, Franc Pristovšek, Martin Plut.
Direktor UKOM mag. Anže Logar, v.d. uprave Kad: mag. Uroš Rožič. Nadzorniki v Elektru: mag. Andrej Aplenc, Jure Čater, dr. Leon Cizelj, Janez Hrovat, Franc Lavrič. V Kadu: Boris Zupančič, Jernej Pavlin, mag. Jože Sečnik. V Sodu: dr. Matej Breznik, mag. Tomaž Rožen, mag. Tomaž Perše. Predsednik in člani sveta Japti: Martin Bratanič, mag. Sabina Koleša, mag. Robert Miha Bolta. Predsednik in člani upravnega odbora Inštituta za narodnostna vprašanja: Andrej Meglič, Pavle Ferluga, mag. Andrej Vrčon, predsednik in člani filmskega sklada, Igor Prodnik, Stane Malčič in Jože Pogačnik.
Sprašujem vas ali so ti postopki zamenjav potekali po tako imenovani vaši kadrovski paradigmi ali ne? In ali še vedno menite, da se kadrovski vrtiljak vrti v skladu z vašimi napovedmi? Hvala.
BORUT PAHOR:
Vedno, tudi sedaj sem prepričan, da so človeški viri, človeški kapital največ kar ima poleg drugih primerjalnih vrednosti Slovenija in da mora Vlada skrbno ravnati z njim. Tako tudi počne. V skladu z obljubami, ki jih je dala.
Ker ste naštevali imena je prav, da tudi jaz povem nekaj v zvezi s tem. V državni upravi je 123 položajnih delovnih mest. Generalni sekretarji na ministrstvih, direktorji direktoratov, predstojniki vladnih služb, predstojniki organov v sestavi in tako naprej. Do sedaj je bilo razrešenih 13 položajnih uradnikov ali 10%. Nobena od teh zamenjav ni bila politično motivirana. Od trinajstih zamenjav jih je 6 zaprosilo za razrešitev. V treh primerih je šlo za sporazumni dogovor med uslužbencem in ministrom. V štirih primerih se je minister odločil za zamenjavo na podlagi določb 83. člena zakona o javnih uslužbencih. V enem izmed teh zadnjih štirih primerov je uslužbenka, ki je bila razrešena, razporejena na drugo položajno delovno mesto na drugem ministrstvu. V tem mandatu ni bil zamenjan noben načelnik upravnih enot. V preteklem mandatu, če se prvič in morda zadnjič sklicujem na obdobje pred začetkom mojega mandata je na primer minister po izteku mandata imenoval 18 načelnikov upravnih enot brez javnega natečaja. Vsi razrešeni uradniki na položajih, ki so bili pred tem javni uslužbenci so ostali na visokih delovnih mestih, kar jim omogoča normalno strokovno sodelovanje tudi v bodoče. Uvrščeni so v štiriinštirideseti plačni razred. Praviloma so prejeli še dodatnih pet plačnih razredov, kar pomeni, da prejemajo plačo za devetinštirideseti plačni razred.
Očitek o političnem kadrovanju je, gospod poslanec Tanko, neupravičen tudi zato, ker je prejšnja Vlada že po volitvah tik pred iztekom mandata, ko je opravila tekoče posle, od stotriinštiridesetih uradnikov, ki so bili v organih državne uprave zaposleni za določen čas, vezani na zaupanje predstojnika, zagotovila službo za določen in nedoločen čas kar šestdesetim uradnikom. Tistim, ki so štiri leta prejemali pet plačnih razredov višjo plačo, ker naj bi jim po izteku mandata delovno razmerje prenehalo.
To pomeni, da je za celih 60 delovnih mest v kadrovskem načrtu, ki bi jih sicer lahko zaposlila nova vlada. Naj morda primeroma povem, da je v mojem kabinetu ostala tretjina prejšnjih nameščenih uslužbencev. Ostale razrešitve, ki jih prikazuje števec vaše stranke, so zaradi zamenjav v organih upravljanja, nadzorni svet, Kad, Sod, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, Inštitut za novejšo zgodovino, Filmski sklad. Do zamenjav je prišlo v veliki večini primerov zaradi poteka mandatov članom nadzornih svetov oziroma uskladitve teh mandatov, ki bi se v kratkem iztekli ali pa iz krivdnih razlogov, kot je bilo to v primeru Filmskega sklada.
In kar je najpomembnejše, v 17 letih tranzicije smo, mislim, da vsi skupaj prišli do spoznanja, da je treba nekaj spremeniti, če želimo, da bodo na položaje, na katere jih imenuje Vlada v okviru svojih pristojnosti, prišli najboljši med najboljšimi. Če bi nova Vlada ubrala staro prakso, mislim, da tega cilja ne bi dosegli. Zato smo se odločili za novo prakso. V četrtek je s polnimi pooblastili začel delati kadrovsko-akreditacijski svet. To je posvetovalno telo Vlade, ki ne prevzema odgovornosti Vlade, ji bo pa svetovalo pri odločitvah, ki so pomembne za to, koga namestiti na položaj zato, da bo v skladu s pričakovanjem najbolje opravljal svoje delo.
JOŽE TANKO:
Hvala lepa. Jaz bi pričakoval predvsem odgovor, kajti vprašal sem, ali so ti postopki zamenjav potekali po kadrovski paradigmi predsednika Vlade ali ne, in ali menite, da se kadrovski vrtiljak vrti v skladu z vašimi napovedmi. Na to nisem prejel odgovora.
Tudi politične zamenjave so se zgodile. Tipičen primer je menjava, recimo, mag. Igorja Šalamuna z mag. Janezom Kopačem. Dejali ste tudi, da se lomi stara praksa kadrovanja. Vendar vas seznanjam, da take prakse v prejšnjem mandatu, da bi politik postal predsednik družbe, ni bilo. In če samo spomnim, pred nekaj dnevi je bil na čelu Nove Ljubljanske banke imenovan dr. Draško Veselinovič, politik, ki je kandidiral na listi LDS, bil tudi izvoljen na listi LDS, vendar se je mandatu poslanca odpovedal, ker je prevzel direktorsko mesto v tej družbi. In to imenovanje kaže tudi na to, da hočete poleg politike obvladovati tudi še vso drugo sfero.
Govori se tudi, da ste enega od kandidatov ali protikandidatov dr. Veselinoviča osebno povabili v svoj kabinet in ga prepričevali, da odstopi od kandidature in mu menda ponujali tudi mesto predsednika druge družbe. Prav tako je, recimo, gospod Cvikl izjavil, da ima v svojem kabinetu ljudi, ki so drugačnega prepričanja in da jim ne more dati posla. Lahko rečemo, da jim noče dati posla, in to je pravzaprav neka posebna oblika pritiska in jih bo verjetno prerazporedil, tudi vaš kolega Vlačič je povedal že po nekaj dnevnih, da vodstvo Železnic ne uživa več njegovega zaupanja in to še preden je dobil poročilo o poslovanju.
In sprašujem vas: Koliko zamenjav na osnovi tega postopka, najprej diskvalifikacija, to se pravi očrnitev v očeh javnosti, potem pa likvidacija oziroma zamenjav še načrtujete, ker se revizije napoveduje vse prek? Hvala.
BORUT PAHOR:
Javnosti sem odkrito povedal in naj to povem tudi temu visokemu zboru, da se nikoli nova praksa ne uveljavi brez težav, tudi ta nova praksa, ki jo uveljavljamo ni bila spočeta brez težav, vendar jo uveljavljamo in njeni rezultati se bodo prej ko slej pokazali.
Ta visoki zbor je lahko prepričan, da jaz osebno in moji ministrski kolegi in kolegice delajo vse za to, da bi spremenili prakso, ki je škodovala Republiki Sloveniji v času tranzicije, ker je bil politični plen prevelik in je ogrožal tisti interes, ki je bistven, namreč, da opravljajo pomembne položaje v imenu Republike Slovenije ljudje, ki so za to najbolj poklicani. Zato vam še enkrat povem, tudi če so bile na začetku mandata kakšne težave, skušnjave, pritiski, vse to je bilo, smo se na to hitro odzvali in ustanovili kadrovsko akrediticijski svet, ki je posvetovalno telo in bo imelo pri nadaljnjih odločitvah Vlade pomembno vlogo. Še enkrat naj vam zatrdim, da je v primerjavi s prejšnjim mandatom prišlo do zamenjav, ki so minimalne, v prihodnje boste lahko sledili praksi, ki bo drugačna, to vam zagotavljam, ker je to stvar na kateri stoji ali pade nova politika vlade, nova paradigma, za njo stojim, za njo tudi moje ministrice in ministri, moram pa upoštevati, da imajo svoja pooblastila in svoje pristojnosti in da moram upoštevati njihovo suverenost, prav zato, ker so osebnosti, ki razmišljajo s svojo glavo in ker so suverene osebnosti morajo imeti tudi svoj krog pooblastil, ki jih izkoriščajo in jih morajo izkoriščati zato, da bi opravili posel v skladu s pričakovanji tega visokega zbora. Torej, naj še enkrat rečem. Bili smo takoj na začetku mandata soočeni s staro prakso, s starimi pritiski, s starimi skušnjavami, da bi vlada, politične stranke zastopane v koaliciji delale po starem. Temu smo se odločno uprli. Postavili smo novo institucijo, ki je posvetovalno telo svoje delo začela opravljati v četrtek.
Pozorno spremljajte kaj se bo dogajalo v prihodnje in dobili boste zagotovila, da je nova praksa v naslednjem času premagala staro.
In to bo velika pridobitev za to državo.
JOŽE TANKO:
Hvala lepa. Odgovori predsednika vlade niso zadovoljili in niso zadovoljivi. Nasprotno, potrjujejo, da se kadrovski pristop, kot je bil napovedan, ne izvaja. Bil je predstava za javnost, korak, ki so mu mnogi nasedli. In obljuba, da ne bo zamenjan niti en človek na javni funkciji brez utemeljenega suma, da ni dobro opravil svojega dela je bila v treh mesecih tega mandata že velikokrat snedena oziroma prelomljena. In zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Državnemu zboru predlagam, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade. Primeri kot so Logar, dr. Veselinovič, predčasne zamenjave v nadzornih svetih in na direktorskih mestih v
družbah, napovedi ministrov, da direktorji nimajo več njihovega zaupanja, čistke po direktoratih in na uradniških mestih kažejo, da ste se menjav lotili brezobzirno, grobo, tudi s pritiski. Veliko novo zaposlenih pa kot za šalo preskakuje pet plačilnih razredov. Čeprav ste izjavili, da se z ustanovitvijo KAS-a, da so se zmanjšali pritiski, je še isti dan minister Lahovnik izjavil, da KAS sploh ne deluje. In kot smo videli kasneje je minister Lahovnik imel popolnoma prav.
Ta organ ne deluje tudi danes, to se pravi bo šele začel delovati. In tudi ko bo deloval bo le krinka, le maska za politično pokrivanje izključno političnih odločitev. Tudi na osnovi sklepa vaše vlade se pripravlja zelo natančen popis vseh, ki so se zaposlili med 3. 11. 2004 in 21. 11. 2008, torej točno v mandatu prejšnje vlade. In po izjavah oziroma tem popisu, prijelo se ga je ime, tako imenovani “Cviklov seznam za odstrel”.
To se pravi, da se na tem področju zelo aktivno dela.
Dejali ste, da se lomi stara praksa. Imate prav, kajti tega v prejšnjem mandatu ni bilo. Nastaja oziroma gradi se nova praksa, vaša praksa, ki gradi na delitvi “vaši – naši” in to kljub vaši drugačni napovedi. In predlagam, da Državni zbor odloči o zahtevi za razpravo o odgovoru predsednika Vlade.
Upam, da boste koalicijski poslanci ta predlog tudi podprli. Hvala lepa.
*Magnetogram s seje DZ RS. Magnetogram ni lektoriran!