Kako se ob nakupu kmetijskega zemljišča preverja status kmeta?

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. RADO LIKAR: “Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav ministrom, posebno ministru Pogačniku. Kolegice in kolegi. Leta 1999 je veljal Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je nakup kmetijskega zemljišča dovoljeval le kmetom in po tedaj veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih je bil kmet tisti, ki je imel končano Kmetijsko šolo oziroma je lahko pridobil status kmeta tistih, ki je opravil preizkus znanja po programu kmetijskih, srednjih ali pa poklicnih šol oziroma če je imel najmanj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji. Kupec kmetijskega zemljišča je moral pri upravni enoti podati izjavo, da bo na posestvo opravljal dejavnost in s tem ustvarjal pomemben del dohodka. To pomeni, da bi moral na kmetiji ustvariti prihodke v vrednosti najmanj dveh tretjin povprečne plače v državi. V zvezi s tem me zanima, kakšen je bil postopek, mislim vsa soglasja, vse izjave in na drugo dokumentacijo pri pridobivanju statusa kmeta v takem primeru s strani pristojne upravne enote? Zanima me, kako se je ob nakupu kmetijskega zemljišča preverjal status kmeta? Kako se je preverjalo prihodke vrednosti dveh tretjin povprečne plače v državi? Hvala.”

DR. MILAN POGAČNIK: “Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči. Spoštovani gospod poslanec, poslanke in poslanci. Glede poslanskega vprašanja gospoda Likarja odgovarjam sledeče. Tako kot je bilo povedano, da je bilo leta 1999 za pridobitev statusa kmeta po Zakonu o kmetijskih zemljiščih postopek, jaz moram reči, da ta postopek še velja, ker Zakon o kmetijskih zemljiščih je še sedaj v medresorskem usklajevanju, jaz upam, da bo drugi teden na vladi, potem so bile še določene novele v letu 2000 in 2003 in po tem postopku je zainteresirana oseba podala izjavo na zapisnik pri upravni enoti tako kot je bilo že povedano. V njem se je samo zavezala, da bo obdelovala kmetijska zemljišča in bo na njih ustvarila pomemben del dohodka. Takšna oseba je morala tudi izpolnjevati formalne pogoje glede svoje usposobljenosti. Ob nakupu se je status kmeta preverja, še vedno se preverja na naslednji način. Kot dokaz, da bo oseba pridobila kmetijska zemljišča zadostuje izjava o sprejemu ponudbe ob prodaji kmetijskega zemljišča. Ta ponudba je objavljena na oglasni deski. Darilna ali druga pogodba je overjena pri notarju in lahko tudi še ni zavedena v zemljiški knjigi in podobno. Kot dokaz, da bo na zemljišču, ki ga namerava zainteresirana oseba pridobiti za ustvarjanje pomembnega dohodka, je morala oseba predložiti mnenje izvedenca kmetijske stroke ali mnenje kmetijske svetovalne službe. Gre zgolj za mnenje na osnovi ocene vrste proizvodnje, za katero se je zainteresirana oseba odločila. Mislim, da je to kljub vsemu zelo ohlapen pogoj. Iz njega je moralo biti razvidno, da bo vrednost kmetijskih pridelkov, kot ste že povedali, gospod poslanec, znašala najmanj dve tretjini kompletne povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji, ki je bila izračunana na standarden način povprečne plače zaposlenega. Kot dokaz o ustreznosti je oseba, ki je uveljavljala status kmeta, morala predložiti potrdilo, da ima najmanj poklicno izobrazbo ali potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz kmetijstva po veljavnem programu kmetijskih in poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti. Torej, ali opravljeno poklicno kmetijsko izobraževanje ali pa preizkus znanja. Če je bila oseba starejša od 30 let in je s pričami dokazala, da ima od 15. leta starosti najmanj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti, se je štelo za ustrezno in se ji je priznavalo, da je usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti. Sami dohodki, za katere ste vprašali, so se preverjali na podlagi mnenja izvedenca kmetijske stroke ali mnenja kmetijske svetovalne službe. To so bili pogoji, predpisani leta 1999, novelirani v letu 2002 in 2003 in še vedno veljajo. Glede samih pogojev je bilo v preteklosti veliko dilem in veliko vprašanj, veliko tudi mogoče nekako izvedb. Kljub temu mislim, da vsebina ni stabilna in zaradi tega v predlogu novega Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga boste, upam, kmalu dobili v vaše poslanske klopi, vsebine zaostrujemo z naslednjima dvema pogojema in sicer predlagamo, da bo treba predložiti za vsako kmetijsko gospodarstvo načrt kmetovanja, kjer se bo jasno videlo vsebino in vrsto proizvodnje, tudi izpolnjevanje pogojev za to in ta načrt kmetovanja, precej konkreten, bo potrdila kmetijska svetovalna služba. Poleg tega pa za nakup zemljišč za nove kmetovalce zahtevamo – za nove, poudarjam -, da mora biti celoten obseg zemljišč najmanj 6 hektarjev, toliko, kot je približno povprečna velikost slovenskih kmetij. Preprosto želimo profesionalizirati to področje v tem smislu, da se bo lahko od kmetijske proizvodnje živelo. To se pravi, za nove kmetovalce načrt plus celoten obseg najmanj 6 hektarjev. Hvala lepa.”
    
RADO LIKAR: “Hvala lepa. Zahvaljujem se vam za ta odgovor. To vprašanje, gospod minister, sem pred časom zastavil že ministrici za javno upravo, vendar me je napotila na vas. Sem pa to vprašanje zastavil zato, ker sem pred meseci v časopisu Finance zasledil zapis, da je sedanji minister za visoko šolstvo gospod Gregor Golobič, omenjenega leta 1999 kupil 2 hektarja veliko kmetijsko zemljišče v Vinjolah nedaleč od Sečoveljskih solin in kot rečeno, po tedaj veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih je nakup dovoljeval le kmetom, sploh pa, ker je šlo tudi za nakup varovanega gozda, ki je tako z ekološkega kot z lokalnega vidika izrednega pomena. To pomeni, da je bil nakup takšnega gozda mogoč samo nekomu, ki ga je uporabljal za opravljanje kmetijske dejavnosti. Pa me v zvezi s tem še zanima, ali vam je mogoče znano, gospod minister, ali je gospod Golobič se kdaj ukvarjal s kmetijstvom in ali je takrat, predpostavljam, da je, zadostil vsem pogojem potrebnim za nakup kmetijskega zemljišča? In še to, omenili ste že, ampak imel bi vprašanje, če bi ga eksplicitno povedali, kakšni so danes pogoji za nakup kmetijskega zemljišča?
In koliko časa mora kupec kmetijskega zemljišča opravljati dejavnost oziroma ustvarjati dohodek v vrednosti teh dveh tretjin, če je to kje določeno? Hvala.”

DR. MILAN POGAČNIK: “Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani gospod poslanec. Seveda, v Sloveniji je 64 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki jih vodimo v evidenci Agencije za kmetijske trge. In žal vaše vprašanje ni bilo tako konkretno, da bi zdaj lahko poznal stanje in status kmetijskega gospodarstva s katerim, kot ste dejali, upravlja gospod Golobič. Tako da na to vprašanje vsekakor ne morem odgovoriti. Vendar, pogoji o katerih ste govorili, so enaki od leta 1999 in te pogoje sem zelo jasno povedal, seveda pa moramo ločiti med obdelovalnimi površinami in kmetijskimi površinami kamor spada tudi lahko…Skratka, gre za širši pojem pogojev gospodarjenja v obdelovalnih površinah in tudi v gozdu, tudi če je varovani gozd se v njem lahko pod določenimi posebnimi pogoji gospodari. Tako, da to ne spremeni dejstva glede obsega kmetijskih površin. V kmetijske površine spadajo in gozd in pašniki in travniki in tudi obdelovalne površine, te se na žalost v Sloveniji močno zmanjšujejo in pravzaprav smo veseli vsakega novega kmetovalca, ki se odloči, da bo ponovno kmetoval in nekako rekultiviral opuščene kmetijske površine, za to imamo tudi posebne programe, kakorkoli že, skratka ta celota predstavlja potem velikost kmetijskega gospodarstva in to naj bi, kot sem rekel, po novem zakonu, tega ni bilo, po novem zakonu bo pa to, seveda če boste to sprejeli in potrdili, najmanj 6 hektarjev ravno zaradi tega, da zagotavljamo neko ekonomiko poslovanja, neko tudi, da lahko stabilnost kmetijske proizvodnje na enem področju, to je še vedno zelo majhna meja, ker povprečna kmetija v Evropi je velika 19,5 hektara. Torej, še vedno ne dosegamo tistih standardov,  katere bi želeli, da bi na ta način prestrukturirali slovensko gospodarstvo. Ampak, to prestrukturiranje gre pa stalno naprej, tako da se je od leta 1995 do 2007 preprosto prekinilo s kmetovanjem 500.000 kmetij v Evropski uniji v 27-erici, ampak na račun povečanja drugih kmetijskih gospodarstev. Jaz se opravičujem, ker vam ne morem konkretno odgovoriti na to vprašanje, delno sem pa poskušal. Hvala lepa.”

RADO LIKAR: “Hvala. Mogoče bom zdaj tudi kršil Poslovnik, ampak vseeno se vam zahvaljujem za ta odgovor in ne bom zahteval širše razprave, ker bo verjetno prilika mogoče kdaj drugič o tem, mogoče ob novem Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Hvala lepa.”