Kako se bo končalo mejno vprašanje s Hrvaško?

Ali je Pahor zabil odločilni avtogol?
Gotovo je odločitev predsednika naše vlade gospoda Pahorja, da brez predhodnega političnega soglasja Državnega zbora in pred določitvijo temeljnih kriterijev za ureditev mejnega spora s sosednjo državo, umakne blokado Hrvaške pri pogajanjih za vstop v EU, začasno zasenčila nakopičene notranje gospodarske in socialne težave. Prav to je bil najbrž tudi njegov osnovni namen – da poročanja o stečajih in odpuščanjih ne bodo več prvovrstna tema, ampak da to postane namišljeni uspeh v odnosih s Hrvaško. Za dan ali dva mu je to uspelo – o Muri in Prekmurju ter 2.500 novih brezposelnih ter nedejavnih sindikatih se ni več govorilo.

Toda počilo je v eni od največjih in najprepoznavnejših slovenskih družb, Gorenju. Zaradi nizkih plač se je za stavko odločilo večje število zaposlenih. Kar kaže, da kriznim razmeram, tudi zaradi slabih ukrepov vlade, ne bo možno pobegniti in da dno krize še ni doseženo. Najtežje preiskušnje šele prihajajo. Še posebej, ker se tako zadolženost (javni dolg) kakor tudi proračunski primanjkljaj izredno hitro povečujeta.

Čehi in Poljaki, ki so se znašli v podobnih kriznih razmerah kot Slovenija in so razvojno precej slabši kot mi, tudi v teh časih zmanjšujejo razvojni zaostanek za Evropo, mi pa smo v zadnjem letu začeli krepko zaostajati. V največji meri zaradi slabih potez in ukrepov Pahorjeve vlade, ki so precej drugačni kot ukrepi obeh držav. Torej ne gre za strukturne probleme gospodarstva, ampak predvsem za strukturni problem vladanja.

To se održa tudi na zunanjepolitičnem parketu. Ta vlada je v zelo kratkem času močno poslabšala pogajalske pozicije in prednosti Slovenije pri urejanju odprtih mejnih zadev s sosednjo Hrvaško. Če smo v prejšnjem mandatu umirili spore na kopenski in morski meji, ponovno potrdili, da se upošteva stanje na dan osamosvojitve obeh držav (25.6.1991) in Evropi dopovedali, da pristajamo tudi na mednarodno arbitražo ob pogoju, da se ureja vsa meja in da se morska meja ureja po načelu (zunanje) pravičnosti, je Pahorjeva vlada menjala ta koncept.

Najprej je pred nekaj meseci nenadoma blokirala predpristopna pogajanja Hrvaške, sedaj pa iz neznanih razlogov od tega kar naenkrat povsem dvignila roke, ne da bi zato dobila kakršnokoli nadomestilo ali garancijo, da se bo mejno vprašanje reševalo v skladu z dosedanjimi pričakovanji – da med drugim dobimo stik z odprtim morjem in da se rešilo v primernem času. Vsekakor pred vstopom Hrvaške v EU. »Veliki« zmagovalec Pahor je najbrž večino slovenskega kapitala s svojo solistično potezo že zapravil.

S tem, ko je Pahorjeva koalicija Hrvaški brez zadržkov sprostila nadaljnja pogajanja, bo vsako naknadno zaostrovanje v evropski javnosti in politiki izpadlo neevropsko, nergaško in maščevalno. 

Vsekakor je ta nerazumna poteza Pahorjeve vlade postavila Slovenijo kratkoročno in dolgoročno v težak položaj. Zato izjava hrvaškega predsednika Mesiča, da je Hrvaška Sloveniji zabila gol, ni iz trte zvita.

Že čez samo nekaj mesecev pa se bo pokazalo, ali nam je kar Pahor zabil odločilni avtogol.

Jože Tanko
Poslanec SDS