Kako je poskrbljeno za varstvo starejših?

Poslanec SDS Marijan Pojbič je na ministra za delo, družino in socialne zadeve dr.Ivana Svetlika naslovil pismo poslansko vprašanje v zvezi s pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi.
“Upravni odbor skupnosti socialnih zavodov Slovenije ugotavlja, da je problematika na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji kritična do te mere, da lahko pripelje do razpada sistema javne službe in tako bistvenega poslabšanja standarda storitev za uporabnike. Upravljanje sistema je slabo. Odzivnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je izredno slaba, načini komunikacije so praviloma neformalni, navodila in interpretacije pa so si pogosto nasprotujoča, neizvedljiva in celo zakonsko sporna. V zvezi s temi problemi so obvestili tudi ministra, pa niso dobili nobenega odgovora. Tudi na odprto pismo ne. Opozorila zaradi zamud ali neustreznih rešitev direktorata za socialne zadeve praviloma predaja v reševanje istemu direktoratu. Odločanje je skoncentrirano v eni osebi -direktorju direktorata – prihaja do zamud, neustreznih rešitev in neupoštevanja strokovnih in poslovnih argumentov. Strokovni svet za socialno varstvo se v tem mandatu sploh še ni sestal. Temeljni akti zavodov so neskladni z veljavno zakonodajo. Kadrovska politika je v celoti v rokah ministrstva, normativi so togi in neustrezni glede na strukturo prebivalcev. Financiranje dejavnosti je v celoti odvisno od plačil stanovalcev ter svojcev in lokalnih skupnosti kot doplačnikov ter v drugem delu od sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Stanovalci že tako težko zmorejo plačila oskrbnin kljub temu, da so cene osnovne celodnevne oskrbe v javnih zavodih okrog 15 euro. Struktura stanovalcev se v zadnjih letih zaskrbljujoče hitro slabša, saj so domovi praktično postali negovalne bolnišnice, po zadnjih predlogih aktov Ministrstva za delo (v povezavi z zakonom o duševnem zdravju) pa naj bi postali še psihiatrične ustanove (50 % dementnih, 83 % najtežja zdravstvena nega). Mreža storitev se predvsem zaradi cenovne ugodnosti domov tudi ne razvija tako kot v drugih primerljvih državah.

Sprašujem:

Kaj boste storili, da se takšno stanje prepreči?

Zakaj niste povabili k pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi tudi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije?

Kdaj boste predlagali Državnemu zboru RS v obravnavo zakon o Dolgotrajni oskrbi?”

Minister dr.Ivan Svetlik je odgovoril naslednje:” Uvodoma moram poudariti, da priprava in sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (ZDOZDO) pomeni celovito ureditev dejavnosti dolgotrajne oskrbe za upravičence, ki zaradi različnih kroničnih stanj in posledic poškodb ter invalidnosti ne morejo skrbeti zase in potrebujejo pomoč druge osebe. Dosedanje oblike dolgotrajne oskrbe, ki se kot pravice financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninsko invalidskega zavarovanja, socialnega varstva in iz zasebnih virov, ne temeljijo na enotni organizaciji zagotavljanja dolgotrajne oskrbe, ne vključujejo vseh potrebnih oblik dolgotrajne oskrbe, ne zagotavljajo enake dostopnosti do storitev na celotnem območju države, ne zagotavljajo preglednih in stabilnih javnih in zasebnih virov financiranja te dejavnosti. Osnovni namen ZDOZDO je celovito urediti to področje, in sicer na način, da se integrirajo zdravstvene in socialne storitve, omogoči enakomerna dostopnost do storitev na območju celotne države, zagotovi trajen in stabilen finančni vir, pospeši izvajanje oskrbe v domačem okolju (ureditev in spodbujanje neformalnih izvajalcev, ureditev statusa osebnega pomočnika) ter vpelje ustrezno ureditev na področju preventive, rehabilitacije in uporabe komunikacijskih in tehničnih pripomočkov. Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bodo osebe vseh starosti, ki bodo potrebovale pomoč pri opravljanju dnevnih opravil, ohranjanju preostalih psihofizičnih sposobnosti, ali zmanjšanju potrebe po pomoči na najmanjšo možno raven, v okviru možnosti pa tudi pri povrnitvi sposobnosti za življenje brez pomoči druge osebe.

ZDOZDO bo poleg dejavnosti dolgotrajne oskrbe urejal tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, in sicer tako, da zavarovanje za dolgotrajno oskrbo predstavlja novo obliko obveznega socialnega zavarovanja, ki temelji na solidarnosti, zakon pa bo zagotovil tudi podlage za uvedbo prostovoljnega dopolnilnega zavarovanj za to področje.

Glede na to, da je vsebinska problematika priprave ZDOZDO obsežna in zajema široko področje tako zdravstvene kot tudi socialne dejavnosti, v delovno skupino, ki pripravlja predlog zakona, nismo mogli vključiti predstavnikov vseh zainteresiranih skupnosti oziroma združenj izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Vsekakor pa bomo v času javne obravnave predlog zakona predstavili tudi vsem zainteresiranim skupinam in upoštevali njihove predloge in mnenja.

V Normativnem programu dela Vlade RS za leto 2009 je določeno, da bo končno besedilo predloga ZDOZDO poslano Vladi RS v obravnavo do 08.12.2009, pred tem pa bo v jesenskem času potekala tudi daljša javna razprava.

Stanje, kot ga povzemate po dopisu Skupnosti socialno varstvenih zavodov ocenjujemo kot enostransko oceno, ki je v marsičem tudi netočna. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo podrobnejši odgovor na ugotovitve Upravnega odbora Skupnosti podalo na seji matičnega odbora Državnega zbora, ki je sklicana 5. 11. 2009.

Ocenjujem, da bomo v Sloveniji na področju institucionalnega varstva ob koncu leta 2010, ko se izteče Nacionalni program socialnega varstva, dosegli oziroma celo presegli cilj 5 % vključitve starejših od 65 let v institucionalno varstvo, kar je povsem primerljivo tudi z ostalimi državami članicami EU.

Naše prihodnje aktivnosti zato ne bodo usmerjene k širjenju mreže domov, ampak v obnovo starejših domov, ki več ne dosegajo kvalitete bivanja, ki bi bila primerljiva z novejšimi domovi ter modernizaciji oziroma uvedbi novih modelov domov (na primer domovi četrte generacije). Istočasno bo potrebno povečati tudi ponudbo ostalih storitev in programov za starejše, ki bodo omogočali, da bi lahko le ti dalj časa ostali doma.

Mreža domov za starejše se je v zadnjih nekaj letih bistveno povečala (trenutno deluje v Republiki Sloveniji 85 domov), število zaposlenih na omenjenih nalogah pa je ostalo nespremenjeno. Zato smo na ministrstvu ustanovili novo Službo za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva, ki bo okrepila sodelovanje z izvajalskimi institucijami in na osnovi podrobnih analiz pripravila predlog sprememb, ki bodo izboljšale poslovanje domov.”