Kako je poskrbljeno za varnost na sodiščih

Poslanka Alenka Jeraj je ministru za pravosodje Alešu Zalarju in ministirci za notranje zadeve Katarini Kresal zastavila vprašanje, kako se zagotavlja varnost na sodiščih in sicer v sami sodni dvorani in izven sodne dvorane v razmerju do strank in prič na sodiščih, sodnega osebja in ostalih navzočih in kako je s pristojnostmi varnostnikov ter policije pri zagotavljanju varnosti na sodiščih v sodni dvorani, izven nje in pred sodiščem.
Vprašala je tudi, če so bili sproženi kakšni postopki proti gospe Strojanovi, ki je pred kratkim začela pretep na sodišču.

Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovor ministra ter ministrice.
Magnetogram ni lektoriran.

ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Lep pozdrav. Ministra za pravosodje in ministrico za notranje zadeve v zvezi z zagotavljanjem varnosti na sodiščih sprašujem naslednje. Kako se zagotavlja varnost na sodiščih in sicer v sami sodni dvorani in izven sodne dvorane v razmerju do strank in prič na sodiščih, sodnega osebja in ostalih navzočih in kako je s pristojnostmi varnostnikov ter policije pri zagotavljanju varnosti na sodiščih v sodni dvorani, izven nje in pred sodiščem.
Namreč pred časom smo bili priča incidentu na ljubljanskem sodišču, ki je šokiral slovensko javnost, ko so člani romske družine Strojan napadli pričo in pričo celo lažje ranili. Ob tem naj bi, vsaj nekateri mediji so tako poročali, zapisali, da varnostniki nisi omeli pooblastil, da bi se vmešali v pretep. Kaj to pomeni, da se bomo naslednjič streljali pa bodo varnostniki samo gledali? Torej na kakšen način in kako se mora odzvati in kako hitro.
Zanima pa me tudi kako je možno, da je v bistvu glede na incident bila policija o tem obveščena šele uro po dogodku in se je v bistvu, torej postopek, proces nadaljeval.
Ali je to v skladu z vsemi pravili? Kajti kot sem rekla, priča je bila v pretepu celo ranjena. In zanima me tudi ali so bili sproženi kakšni postopki proti, torej gospe Strojanovi, ki je pretep tudi začela. Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.

ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Torej v zvezi z varnostjo na sodiščih na splošno lahko povem, da jo zagotavljajo tako varnostniki kot v določenih situacijah tudi policisti in pazniki oziroma pravosodni policisti takrat, kadar so navzoči ko spremljajo obdolženca oziroma obtoženca. Ta varnostna politika na sodiščih je sistematična, gre torej za redno funkcijo in za načrtovano funkcijo. Res pa je, da občasni primeri terjajo strožje ukrepanje, pri čemer se srečujemo v praksi z dvema situacijama; ena je ko sodnik ali predsednik sodišča oceni da bi lahko prišlo do varnostno problematične situacije in takrat vnaprej zahteva asistenco ali same varnostne službe, ki je pri sodišču ali tudi policije. Druga situacija pa je, ko sodnik ne oceni, da bi bilo takšno posebno varovanje potrebno pa se zgodi varnostni incident. Takšni situaciji je seveda odvisno kdo se v neposredni bližini nahaja kajti na slovenskih sodiščih nimamo sistema kot na nekaterih drugih sodiščih v drugih državah, kjer je stalno prisoten varnostni uslužbenec v razpravni dvorani, takrat kadar poteka glavna obravnava.
Sama ta varnost se torej zagotavlja s tem fizičnim varovanjem in pooblastila, ki jih imajo varnostniki so vse od opozarjanja, ugotavljanja istovetnosti oseb, površinskih pregledov oseb, prtljage, vozil, preprečevanje dostopa nepooblaščenim, uporaba sredstev za vklepanje, uporaba fizične sile za zavarovanje življenja, zdravja ljudi in premoženja, zadržanje osebe do prihoda policije, nošenje in uporaba orožja, če gre za zavarovanje življenja ljudi in odvrnitev neposrednega napada in tudi sama varnostna asistenca v razpravni dvorani.
Ti varnostni ukrepi so potem podprti še s tehničnem varovanjem. To tehnično varovanje zaobjema vse od protivlomnih sistemov do sistema nadzora gibanja, nadzora prtljage, alarmnih sistemov na sodiščih, zlasti pridejo v poštev tako imenovana “panic” stikala s katerim v bistvu sodnik opozori na problem in v takšnem primeru potem do takojšnje intervencije varnostnika je pa seveda to odvisno od velikosti sodišča. Na večjih sodiščih kjer gre za večje prostore je seveda ta odzivni čas varnostnika nekoliko slabši kot na manjših sodiščih. Tu so potem še protipožarni sistemi pa sistemi videonadzora, ki se zdaj pospešeno uporablja in namešča na sodišča
Tako, da namen seveda je in tudi Ministrstvo za pravosodje ima določene pristojnosti, da bi se ta sistem varnosti prenovil v smeri, če bi bilo to le mogoče, če nam bodo finančne razmere dopuščale, zlasti kot ga poznajo v ZDA in deloma tudi v Španiji, se pravi sistem tako imenovani US court marshal, kjer imamo posebno varnostno službo, ki se v celoti ukvarja z vsemi temi varnostnimi vidiki. Naj povem za zaključek še to, da ministrstvo pripravlja skupaj s policijo tudi posebni krovni operativni načrt ukrepov, ki bo osnova za varovanje in ukrepanje v takih primerih kot ste jih tudi vi omenila. Hvala.

PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želi še ministrica, izvolite.

KATARINA KRESAL: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Na kratko naj dopolnim ministra. Policija se odzove kadar je obveščena o nekem varnostnem dogodku. Takrat z intervencijo in določenim številom policistov. Sicer pa pri obravnavanju varnostnega stanja določenega območja ima v mislih to, da je na nekaterem področju sodišče in seveda temu prilagodi svoje delovanje z opazovanjem, s patruljiranjem policistov. Kadar pa se pojavi sum kaznivega dejanja, ki bi se morda storil na posamezni glavni obravnavi na sodišču takrat skupaj so sodišči načrtuje ukrepe, da se zagotovi varnost posameznega sojenja.
Glede konkretnega primera, ki ste ga omenili. Policija je resda bila obveščena po nekaj daljšem času. Takrat se je odzvala, v 9 minutah je bila na kraju dogodka.
Takrat seveda incidenta ni bilo več. Oškodovanca sta bila takrat pozvana, da podata predlog za pregon. To sta tudi storila. Policija je tako pridobila poškodbena lista, posnetke video nadzornega sistema in nadaljuje z identifikacijo vseh osumljencev in zoper osumljence bodo policisti podali kazenske ovadbe. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev? Izvolite, gospa Jeraj.

ALENKA JERAJ: Se zahvaljujem ministru za to, kar je povedal. Vendar je predsednica senata zaprosila za dodatno varovanje in tudi dejansko sta bila dodatno tam dva varnostnika. Poleg tega gospa Strojanova ni bila obtožena. Ona je bila tam kot javnost in najbrž v tem primeru, če se pač nekaj takšnega zgodi je precej nerazumljivo, da potem še vedno je po prekinitvi po eni uri ta predstavnica javnosti, ki je očitno nevarna, ali kako naj rečem, lahko povzroči kakšen ponoven pretep še vedno bila navzoča na obravnavi. Zame je to, bom rekla, precej čudno, kajti kolikor vem ima sodnica možnost odstraniti tiste, ki pač motijo obravnavo
oziroma ki bi lahko povzročili, da pride do kakršnihkoli motenj v zvezi s tem. Gospa ministrica mi je odgovorila – torej, očitno bo pač stekel nek postopek proti gospe Strojanovi, me pa zanima, ali se pretep na sodišču ne smatra tudi kot razžalitev sodišča, saj končno potem lahko pričakujemo ponovno podobne zadeve na sodiščih. Mislim, da se mora tudi sodišče do tega izreči in imeti nek odnos, sicer bomo kmalu imeli na sodiščih raznorazne incidente. Tako da prosim, da tu dopolnite odgovor. In tudi, ali je priča bila sposobna nadaljevati postopek, če je bila v tem ranjena, kot je ministrica povedala, in je policija pridobila podatke o poškodbah in podobno.

PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite, gospod minister? Izvolite.

ALEŠ ZALAR: Imate prav, sodnica oziroma vsak sodnik ima to možnost, da lahko odloči, da se zahteva odstranitev neke osebe iz razpravne dvorane, če oceni, da bi to lahko motilo potek obravnavanja. Zakaj je v tem konkretnem primeru bila sprejeta odločitev sodnice, kakršna je pač bila, tega ne vem, to tudi ni bilo vaše osnovno vprašanje, zato tudi nismo tega posebej preverjali. Se pa je v tem primeru pokazalo nekaj drugega – da sodišče, vsaj to konkretno, ljubljansko, ni takoj obvestilo o tem dogodku Ministrstva za pravosodje, čeprav bi bilo to dolžno storiti po sodnem redu. Zato bomo vsa sodišča še enkrat opozorili na to, da v takem primeru to čim prej storijo, tudi zato, ker imamo na ministrstvu zaposleno osebo, ki je specialist za to področje in lahko nemudoma svetuje, katere ukrepe sprejeti v primeru neke varnostno problematične situacije.

PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa ministrica, želite? (Ne.) Izvolite, gospa Jeraj, imate proceduralni predlog?

ALENKA JERAJ: Ja. Mislim, da do takega dogodka sploh ne bi smelo priti, kar kaže verjetno na to, da le nimamo tako dobro poskrbljeno za varnost. Zato skladno z drugim odstavkom 264. člena Poslovnika predlagam, da o odgovoru ministra in ministrice opravimo razpravo. Bi pa ob tem dodala, ker ste zdajle še nekaj podatkov povedali, ali bo potem ministrstvo ukrepalo proti sodišču, če vas ni o tem obvestilo, kot bi vas moralo po zakonu, kar ste sami povedali. Še bolj čudno pa je, da je potem policija opravila hišno preiskavo pri priči namesto pri tistih, ki so incident povzročili. Ne vem, če to ravno kaže na to, da ste želeli ukrepati in pomagati priči.
Tako da predlagam, da opravimo razpravo na naslednji seji.