Kako je na seji o pravosodju zavajal minister Zalar

Manipulacije ministra Zalarja s podatki. Na zadnji izredni seji Državnega zbora, na kateri smo razpravljali v stanju v pravosodju, političnih vplivih nanj in ukrepih za ureditev stanja, je na račun ministra Zalarja s strani opozicijskih poslancev letelo veliko kritik. Minister se je sicer branil, a je pri predstavitvi podatkov neverjetno manipuliral in zavajal. Poglejmo nekaj primerov.

Eden izmed očitkov je bil, da je projekt Lukenda zastal in da sodni zaostanki ponovno močno naraščajo. Podatki, s katerimi sem operiral, izhajajo iz sodne statistike in jih je na spletni strani ministrstva objavilo ministrstvo samo. Uporabil sem namreč najnovejše podatke za obdobje prve polovice leta 2010, ki kažejo točno to. Ministrov odgovor je bil popolnoma zavajajoč in manipulativen. Uporabil je namreč podatke za obdobje avgust 2008 – avgust 2010. S temi podatki je dokazoval, da se sodni zaostanki ne večajo. Seveda gre za podatke še iz časa, ko sploh ni bil minister in za čas prve polovice leta 2009, ko so sodni zaostanki še vedno padali. Tudi tabele, ki jih je na seji kazal, so bile narejene za celotno desetletje, pri čemer pa je pozabil povedati, da so se sodni zaostanki zmanjšali šele v času prejšnje vlade in pravosodnega ministra dr. Šturma.  Toda izognil se je resnici, da sodni zaostanki v prvi polovici leta 2010 močno naraščajo.

Drug tak primer je njegovo dokazovanje nesposobnosti tožilstva – bolje rečeno generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Merilo dela tožilstva so na eni strani kazenske ovadbe in na drugi strani vloženi obtožni predlogi. Minister Zalar pa je govoril o podatkih za leto 2009, ki naj bi izhajali iz poročila tožilstva. Toda govoril je o številu posameznih primerov določenih kaznivih dejanj, ki so jih tožilci obravnavali in dodal podatke o izrečenih sodbah za istovrstna kazniva dejanja. Neverjetna manipulacija, saj vemo, da sodišča te težje primere kaznivih dejanj obravnavajo po pet in več let. To pomeni, da so v letu 2009 izrekala sodbe za zadeve izpred leta 2005, ko Brezigarjeva sploh ni bila generalna državna tožilka.

Tretji, toda še zdaleč ne zadnji primer zavajanja ministra Zalarja, pa so odškodnine za sojenje v nerazumno dolgih rokih. Očital sem mu namreč, da Evropsko sodišče za človekove pravice ponovno nalaga Sloveniji plačilo kazni zaradi sojenja v nerazumno dolgih rokih. In kaj je naredil minister? Pokazal je podatke, koliko je Slovenija na ta račun plačala leta 2006, koliko 2007, 2008, 2009 in koliko letos. Letošnja številka je seveda daleč najnižja, s čimer je hotel povedati, da je bilo za časa prejšnje vlade še veliko več izplačil na ta račun.  Številke so točne, a resnica je zamolčana in poteptana. Slovenija je tovrstne odškodnine začela plačevati leta 2006. Že leta 2007 pa smo sprejeli zakon, po katerem lahko posameznik zahteva izplačilo odškodnine zaradi sojenja v nerazumno dolgih rokih od domačih sodišč, tako da iskanje pravice na Evropskem sodišču za človekove pravice ni potrebno. Zato torej število takšnih izplačil pada. Dejansko pa bi jih v letu 2010 sploh ne bi smelo več biti, saj je ta pravica dosegljiva pred domačimi sodišči. Toda Evropsko sodišče za človekove pravice je ponovno reagiralo.

To so le tri čiste eklatantno jasne številčne manipulacije ministra Zalarja. Tudi ostali ministrovi odgovori na seji o stanju v pravosodju so bili nič drugega kot sprenevedanje in obračanje dejstev ali pa navadne laži.

dr. Vinko Gorenak,poslanec SDS