Kako do uveljavitve načela "onesnaževalec plača"?

Pred odborom za okolje in prostor v Državnem zboru Republike Slovenije se je predstavil kandidat za resornega ministra Karl Viktor Erjavec, ki ga na to mesto predlaga stranka DeSUS. Kandidatu za okoljskega ministra so vprašanja postavili tudi poslanci SDS Danijel Krivec, Zvonko Lah, Rudolf Petan, dr. Peter Verlič in Miro Petek, ki jih je sprva zanimalo, kako bo kandidat za okoljskega ministra poskrbel za pospešitev izvedbe državnih prostorskih načrtov, pri čemer so izpostavili železniške visoko-zmogljivostne proge, skladno z že sprejetimi dokumenti, torej na odsekih Trst – Divača, Koper – Divača, Divača – Ljubljana, Ljubljana – Zidani most – Dobova ter drugi tir, Ljubljana – Jesenice – mimo letališča Jožeta Pučnika. Naslednje vprašanje, povezano s prometom in okoljem, pa je bilo vprašanje reševanje hrupa ob prometnicah ter o načrtih kandidata za okoljskega ministra na področju zmanjševanja toplogrednih plinov. Poslance SDS je zanimalo, ali si lahko avtoprevozniki, pa tudi ostali uporabniki avtocest z ekološko bolj sprejemljivimi vozili, obetajo kakšne davčne olajšave.

Poslanci SDS so tudi povsem konkretno vprašali glede ureditve odlagališč odpadkov v nekaterih občinah, ki tega vprašanja še nimajo v celoti urejenega, v drugih občinah pa se soočajo z neizkoriščenostjo odlagališč, ki so po tehnični plati povsem zadovoljiva.

Ob zaslišanju kandidata za okoljskega ministra je poslance SDS zbegala njegova napoved glede pospešitve sprejemanja državnih lokacijskih načrtov in občinskih prostorskih načrtov, pri čemer zakon o prostorskem načrtovanju natančno določa postopke za sprejetje tovrstnih načrtov. Poslanci SDS so v razpravi izpostavili, da je tudi stroka že opozorila na dolgotrajne postopke, nakazali pa so tudi, da je zakon določena področja, kot so Dolenjska, Bela krajina in Posavje, v okoljskem razvoju v nekaterih pogledih pri sprejemanju prostorskih aktov celo zaviral. Poslance SDS je tako zanimalo, na kakšen način bo tovrstne postopke skrajšal in ali podpira idejo, da bi gradbena dovoljenja izdajale občine, in ne upravne enote, kar bi verjetno tudi nekoliko skrajšalo sam postopek pridobivanja ustreznih dokumentov.

Poslanci SDS so kandidata za okoljskega ministra spraševali tudi glede načrtovanih ukrepov za sanacijo okolja, obremenjenega s svincem, težkimi kovinami in s prahom, s čimer se soočajo predvsem v Mežiški dolini, pa tudi v Celju. Pri tem so želeli vedeti, kako namerava kandidat za ministra uveljaviti načelo “onesnaževalec plača”, pozvali pa so ga tudi k čim hitrejši umestitvi tretje razvojne osi s hitro cesto v slovenski prostor.

Ker je v nedavni preteklosti Slovenijo streslo kar nekaj potresov z veliko gmotno škodo, je poslance SDS zanimalo tudi mnenje kandidata za okoljskega ministra o zakonu o plazovih velikega obsega in o morebitnih načrtih glede spremembe tega zakona, in ali načrtuje kakšne posebne ukrepe v smislu aktivnosti za odpravo tovrstnih posledic tudi v bodoče. Želeli pa so slišati tudi konkretno stališče kandidata o projektu Natura 2000 in Triglavskem narodnem parku.

Ker je v koalicijskem sporazumu na področju okolja zapisana zaveza o razvojni dinamiki mreže srednje velikih mest in o zmernem policentričnem razvoju, je poslance SDS zanimalo tudi, kaj je mišljeno s sintagmo srednje velika mesta in ali to pomeni, da se v naslednjem obdobju predvideva zmanjšanje občutljivosti za podeželje, za skladen regionalni razvoj, za kar se je v preteklem mandatu prizadevalo.

Nenazadnje pa so poslanci SDS kandidata vprašali tudi o večjih okoljskih projektih, v katere je vpeta Slovenija, a še niso realizirani, kot sta na primer projekt uvedbe vetrne energije in projekt izgradnje plinskih terminalov. Poslance je v povezavi s tovrstnimi projekti zanimalo predvsem, na kakšen način bo potekalo usklajevanje interesov države s posameznimi interesi lokalne civilne iniciative.