Kako bomo investirali, če pa je vlada Alenke Bratušek ves denar že vnaprej zapravila?

Če si ta vlada in sindikati na takšen način predstavljajo rast gospodarstva, blaginjo ljudstva in socialno državo, potem se spirala nazadovanja Slovenije ne bo nikoli ustavila. Novo leto, nove obljube. Ne bo novih davkov, ne bo nižanja pokojnin, uspešno se bomo spopadali z gospodarskim kriminalom in še in še obljublja vlada Alenke Bratušek. Koliko so njihove obljube vredne, smo se lahko prepričali v minulem letu. Ob prevzemu oblasti so imeli polna usta strukturnih reform in ukrepov za zagon gospodarstva, ki da bodo Slovenijo vrnili na pot rasti. Realnost pa je povsem drugačna, Slovenija vedno bolj tone. V letu 2014 se ji v neslavni družbi Cipra obeta negativna gospodarska rast, leta 2015 bo na tej poziciji »kraljevala« sama.

Sodeč po angažmaju sindikatov pa se v Sloveniji kar naenkrat cedita med in mleko. Pa čeprav je vlada Alenke Bratušek “dosegla” zvišanje DDV, prenehanje usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo, uvedbo nepravičnega in nesorazmernega davka na nepremičnine, podražitev vinjet in letnih dajatev za uporabo cest, podražitev RTV naročnine, podražitev mesečnih cen vozovnic za dijake in študente, podražitev sodnih taks in tako dalje. Nikar ne pozabimo na dejstvo, da se je odločila sanirati bančno luknjo na ramenih davkoplačevalcev, za kar bo vsak posameznik prisiljen plačati kar 1800 evrov. Že ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli je hitro ugotovil, da je »zelo pomenljivo, da pod zdajšnjo vlado ljudje ne protestirajo na ulicah, a če bi bil premier Janez Janša, potem stavim svojo kariero, da bi bilo na ulicah 20.000 ljudi, ki bi protestirali zaradi nedavnih izidov bančnih stresnih testov«.

Sindikati sedaj rešitev vidijo v vlaganjih v investicije, kar bo po besedah glasnogovorca Dušana Semoliča ustvarjalo nova delovna mesta. Toda dejstvo je, da je sedanja vlada državo zadolžila na skoraj 75 % BDP, (leta 2008 samo 22 % BDP) in da se izposojen denar v glavnem vlaga v razne sanacije bank, reševanje privatnih bank, plačevanje privilegijev in priviligiranih pokojnin, v nadaljevanju odškodnin t.i. “izbrisanim” itd.. To niso investicijska vlaganja. In ravno z nepremišljenim trošenjem je vlada pravzaprav onemogočila vsakršno investicijsko vlaganje. Ob dejstvu, da bomo morali naslednje leto bomo samo za obresti za posojila plačati skoraj milijardo evrov, štiri milijarde namenimo za plače v javnem sektorju, milijardo in pol za pokojninski sklad in če vemo, da letno v proračunu zberemo približno osem milijard, je jasno, da za investicijska vlaganje ne ostane praktično nič.

Ob tem sindikalni predstavniki opozarjajo, da nižji davki ne bodo rešili delovnih mest. Takšno govorjenje me napeljuje na misel, da niti vlada niti naši sindikati ne vedo, kaj vse je potrebno, da bodo naša podjetja konkurenčna na evropskem in svetovnem trgu. Vsakemu ekonomistu je povsem jasno, da je potrebno, če želimo spodbuditi razvoj gospodarstva in ustvarjati nova delavna mesta, zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje gospodarstva. To je konkurenčno okolje, v katerem ti gospodarski subjekti delujejo, to pa je primerna obdavčitev, finančna podpora bank, ustrezna fleksibilnost trga dela, finančna pomoč inovatorjem, državne investicije itd., ne pa korupcija na vsakem vogalu, kraje, goljufije in zavajanja. Prav tako novih delovnih mest ne more biti, če bomo večino denarja porabili za delovanje državne in javne uprave. Na tem segmentu sedanja vlada in koalicija nista storili praktično nič, kar pomeni, da porabimo vsaj 30 % več, kot pridelamo. To je dodaten pritisk na gospodarstvo in na davčno obremenitev gospodarstva.

Če si ta vlada in sindikati na takšen način predstavljajo rast gospodarstva, blaginjo ljudstva in socialno državo, potem se spirala nazadovanja Slovenije ne bo nikoli ustavila. Še dobro, da bodo za izstavljene račune ljudstvu, plačilo prejeli na volitvah.Marijan Pojbič