Kako bo zagotovljena dežurna zdravniška služba?
sreda, 21. 7. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
FRANCE CUKJATI: “Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospod minister, lep pozdrav, vsi prisotni. Prejšnji petek je državni zbor potrdil spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je pri sindikatih povzročil kar nekaj nejevolje. Obračunavanje dodatkov za neugoden delovni čas, kot sta nočno in praznično dežurstvo, se je doslej namreč vedno urejalo v kolektivni pogodbi. Sedaj pa je vlada zaobšla pogajanja s sindikati in svojo zamisel kratkomalo uzakonila. Zato je FIDES napovedal, da bodo zdravniki množično priklicali soglasja za nadurno delo. Preklici so menda že deponirani na FIDES-u in jih boste, spoštovani minister, kmalu imeli na mizi. Ob tem vas ne sprašujem, zakaj je vlada, kot pravijo sindikati, prvič v samostojni Sloveniji popolnoma prekinila socialni dialog. tako se je pač odločila vlada in mi smo se že navadili, da nas pri tej vladi nič ne more presenetiti.
Sprašujem vas nekaj drugega. Koliki del javne zdravstvene dejavnosti opravijo zdravniki izven svojega rednega delovnega časa, to je v nadurah, dežurstvih, nadomeščanju in podobno in kako boste zagotovili nemoteno delovanje, neprekinjene urgentne zdravniške službe, ko bo stopil v veljavo množičen umik soglasja zdravnikov za nadurno delo, ki presega zakonsko določen limit, do katerega lahko delodajalec zdravniku naloži nadurno delo? Ta limit namreč znaša 170 ur na leto, to je povprečno 14 ur na mesec, kar je več, je možno zdravniku naložiti le ob njegovem pisnem soglasju. Hvala za odgovor.”
DORIJAN MARUŠIČ: “Spoštovani gospod predsednik. Cenjeni poslanec, poslanke! Hvala za to vprašanje. Predvsem, ker je osredotočeno samo na tisti del, ki se dotika zdravstvenega sistema in morda konkretno na vprašanje, niti ni tako težak, namreč zakon o zdravstveni dejavnosti natančno opredeljuje, da mora biti zdravstvena dejavnost tako organizirana v Republiki Sloveniji, da je vedno zagotovljena nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi, preskrbi z nujnimi zdravili, in sicer tako, da je čim prej in čim bližje njihovemu nastanku in med transportom. Znano je tudi, kakšna so določila zakona o zdravniški službi deontologije, ki zavezuje zdravnike k delu in nujne medicinske pomoči. Tako, da prve ocene, ki so bile postavljene ne kažejo, da bi nujna medicinska pomoč oziroma urgentna služba bila lahko prizadeta. Postavlja se predvsem vprašanje, kako naj bi se organizirala celotna služba, torej tudi redno delo. Ampak, če mi bo dovoljeno, nekoliko širši prikaz, dežurna služba v slovenskem prostoru je potrebna reorganizacije. Upam, da se tukaj strinjava, oba sva zdravnika in je bila tudi na mojem seznamu, vendar ne prioritetna. Naj samo orišem. Vsak dan, vsako noč je 175 zdravnikov na sekundarni ravni, poleg njih še 225 ostalih dežurnih, na primarni ravni okoli 80 timov dežurnih in po moji oceni je to dejansko potrebno reorganizirati, predvsem ker je v Sloveniji premalo zdravnikov in medicinskih sester in jih je pač potrebno bistveno bolj izrabljati v okviru rednega programa. Ko smo se soočali z grožnjami Fidesa, smo opravili določene razgovore, opravili smo, povprašali smo tudi izvajalce na sekundarni ravni in razen petih ali šestih naj po njihovih navedbah, torej govorimo o upravah, skupaj s predstojniki, naj ne bi bilo moteno redno delo. Seveda ta problem je izpostavil tistih sedem ali osem kritičnih izvajalcev na sekundarni ravni, ki bi tudi sicer morali biti v prihodnosti deležni reorganizacije. To so manjše ali srednje velike bolnišnice. V zadnjih dveh tednih, dva direktorja zagotavljata, da sta za jesenske mesece zagotovila način dela. Skratka, soočen sem z novim izzivom oziroma takega odziva za umik tega nismo pričakovali. Verjetno bo prišlo do takega scenarija, da bodo morali izvajalci zagotavljati 24 urno delo. Seveda, ker je pa njihov prihodek odvisen od pogodbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je vezan na redno delo, bodo morale uprave na nek način najti z zdravniki, ostalimi, način, kako se bo redno delo izvajalo, morda na način s podjemnimi pogodbami. Bomo videli kakšna bo aktivnost. V vsakem primeru bo prišlo do tega preobrata. Danes se dežurna služba izvaja s podjemnimi pogodbami, morda bo kasneje to za redno delo. V vsakem primeru naj zagotavljam, konkretno na vaše vprašanje, po navedbah tudi direktorju, predstojniku, naj urgentna služba, nujna medicinska pomoč, naj bi bila ogrožena v kolikor bi izvajalci prišli v turnusno delo. Lahko bo moteno redno delo in ocena bolnišnic, prva ocena je bila, da v kolikor bi dejansko vsi umaknili to soglasje, bi na celotni sekundarni ravni bilo primanjkljaja 150 zdravnikov. Moram pa izpostaviti, da v zadnjih dveh, treh letih pomembnih reorganizacij na tem področju ni bilo, da pomembnega vključevanja specializantov, katerih število zelo hitro narašča in se približujejo specialistom na sekundarni ravni tudi ni in zato bi lahko sledili tudi nekaterim usmeritvam. Tukaj izpostavljam strokovno vodstvo kliničnega centra, strokovno direktorico, predsednik zdravstvenega sveta in celo strokovni svet kliničnega centra, ki me je ohrabril s tem, da je potrebna reorganizacija dežurne službe, da je potrebno postaviti standardizirana dežurna mesta, in da je potrebno postaviti nacionalne dežurne centre, ki bi zagotavljali visoko kakovostno oskrbo za državljane. Skratka, izziv je velik, mislim pa, da konkretno na vaše vprašanje odgovor sem zagotovil, vprašanje pa, kako bo potekalo redno delo.”
FRANCE CUKJATI: “Seveda z odgovorom nisem zadovoljen, tudi sicer vedno navajate reševalne dežurne službe v bolnišnicah, ker je možnost reorganizacije in pa fleksibilnost toliko večja. Sprašujem predvsem za primere manjših zdravstvenih domov. Vsak zdravstveni dom mora izven časa rednih ambulant, zagotoviti urgentno službo, upoštevajoč urno obremenitev. Samo v ta namen priznava 4,2 zdravnika. Namreč poteka ambulantno delo v turnusu, dopoldne, popoldne, vendar ponoči in ob praznikih je dežurna služba 4,2 zdravnika. Mi imamo vrsto manjših zdravstvenih domov, ki v ta namen seveda nimajo zaposlenih zdravnikov in morajo to delo opraviti zdravniki poleg svojega rednega ambulantnega dela, torej v nadurnem času. V zdravstvenih domovih, kjer skupaj s koncesionarji dela manj kot 10 zdravnikov, mora torej vsak od njih poleg rednega ambulantnega dela opraviti v nadurnem času najmanj še za polovico zdravnika. Zdravstvenih domov z manj kot desetimi zdravniki skupaj s koncesionarji, je kar nekaj. Naj jih naštejem: Izola, Ilirska Bistrica, Sevnica, Cerknica, Idrija, Logatec, Kočevje, Ribnica, Hrastnik, Zagorje, Lenart, Ormož, Ljutomer, Metlika in Radlje. Nič bistveno bolje se ne godi tistim zdravstvenim domovom, ki imajo po deset ali dvajset zdravnikov. Teh je 20. Poleg tega je treba v nadurah nadomeščati tudi kolege, ki so v bolniški, porodniški, na dopustu itd. Gospod minister, direktor zdravstvenega doma bo v teh primerih za zagotavljanje dežurne službe že v dveh mesecih potrošil letni limit, 170 nadur, s katerimi lahko posameznika zdravnika obremeni brez njegovega soglasja. Kakšen je torej vaš načrt v teh primerih? Predvsem mislim osnovno zdravstvo. Kajti tu velike fleksibilnosti ni zaradi pomanjkanja zdravnikov.”
DR. DORIJAN MARUŠIČ: “Problem bo morda potrebno reševati od zdravstvenega doma do zdravstvenega doma oziroma od občine do občine, kot ste sami navedli, seveda z bistveno večjim vključevanjem koncesionarjev v dežurno službo kot na sekundarni ravni. Toliko morda za odziv na ta vaš dodatek.Na primarni ravni smo preverili predvsem delovanje nujne medicinske pomoči v okviru projekta, ki ga vodimo in ta projekt, torej ta program naj bi se lahko izvajal. Izpostavili ste nekatera manjša mesta. Torej tudi tu bo potrebno v bodoče razmišljati o združevanju dežurnih mest. Vsaj dve ali tri so take, kjer so v regijah, kjer se bo potrebno združevati zaradi tega, da se bo dežurna služba lahko ustrezno organizirala. Hvala.”
FRANCE CUKJATI: “Imam proceduralni predlog prav zaradi odgovora, s katerim tudi nisem zadovoljen. Gospod minister, ko sem našteval 15 zdravstvenih domov, ki imajo od 9 do 6 zdravnikov, so vključeni tudi koncesionarji vsi, upoštevajoč in računajoč, da vsi dežurajo, da so vsi tako mladi in dežurajo. Pri večjih zdravstvenih domovih imamo tudi primer, recimo Zdravstveni dom Ptuj ima polovico upokojenih zdravnikov, ker nima drugih in tudi ti koncesionarji morajo najmanj še za pol zdravnika oddelati samo za dežurstvo v nadurnem času in seveda z ukinitvijo socialnega dialoga pa obenem se pojavlja nekaj, kar pravzaprav ni niti slabo in sicer z enostranskim neusklajenim zmanjševanjem plačil za dežurstvo ali z umikom soglasja zdravnikov, se uvajajo elementi tržnih zakonitosti. Pri nadurnem zdravniškem delu, ki presega zakonsko dovoljen limit, torej 170 ur na leto, bo država končno ugotovila, da lahko samostojno niža ceno zdravniških nadur, vse dokler se bodo našli zdravniki, ki bodo še pripravljeni dežurati. Zdravniki pa bodo končno spoznali, da organizacija in zagotavljanje neprekinjene nujne medicinske pomoči ni njihova naloga, ampak naloga ministra za zdravje in tistih, ki jih država za to plačuje. Pri tem pa lahko tudi z zagotovostjo pričakujemo, da bo volja do nadurnega dela še bolj upadla, predvsem pri tistih zdravnikih, ki so na primer za 24-urno delo, od sobote zjutraj do nedelje zjutraj doslej dobivali po 220 evrov neto, kot je svoj primer v Dnevnikovem objektivu pred kratkim opisala zdravnica iz Logatca.
Iz vašega odgovora ni zaznati, da bi se zavedali resnosti umika soglasij zdravnikov. Namesto, da bi vlada tudi pri spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju spoštovala socialni dialog, ga bo odslej morala voditi praktično z vsakim zdravnikom posebej po načelu ponudbe in povpraševanja, kar pa bo za državo zagotovo mnogo bolj zahtevno, predvsem pa dražje. Omenjali ste podjemne pogodbe. To je pogodben odnos, jaz ga pozdravljam, ampak to bo za državo dražje in tudi racionalizacije v teh dežurnih centrih manjših zdravstvenih domov si jaz ne predstavljam z ukinitvijo teh centrov. Boste ukinili Ribnico, potem od Kočevja do Ljubljane ne bo ponoči in ob praznikih nobenega dežurnega zdravnika. Boste ukinili recimo Cerknico, bo od Loške police do Logatca ne bo nobenega zdravnika. Jaz dvomim, da je to možno in to je račun brez krčmarja. Zaradi tega predlagam, da Državni zbor opravi razpravo o vašem odgovoru.”