Kako bo ministrstvo zaščitilo arheološko najdišče?

Potrebno je poiskati primernega skrbnika najdišča. Poslanka SDS Alenka Jeraj je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zaščito in zavarovanjem arheološkega najdišča na Špici, ki ga je naslovila na ministrico za kulturo go. Majdo Širca.V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Alenke Jeraj.Najnovejši gradbeni posegi na območju glavnega  mesta Republike Slovenije so razkrili dragoceno in izjemno pričevanje o naselbinski kontinuiteti, ki je dragoceno tudi v svetovnem merilu. Republika Slovenija v zvezi z vpisom kolišč na Ljubljanskem barju med svetovno dediščino oziroma na seznam UNESCO z mednarodno nominacijo Prazgodovinska kolišča okoli Alp sodeluje s Švico, Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Italijo.

Arheološko najdišče koliščarske naselbine na Špici je pomembno z več vidikov: najprej zato, ker gre za kolišče, redek tip prazgodovinskih naselij, ki je omejen na specifičen prostor, potem tudi zato, ker so na njem odkrili dobro ohranjene organske ostanke, ki se ohranijo izključno v mokrih okoljih – arhitekturne elemente, predvsem ostanke lesenih kolov, brun oziroma tramov.

Tudi Svet SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije je v svojem mnenju o arheološki dediščini poudaril, da je potrebno hitro ukrepanje, ker so arheološka izkopavanja že v teku, na tem območju pa se izvajajo tudi gradbena dela, ki nedopustno posegajo na območje arheološke dediščine.

Izkop delikatnega arheološkega najdišča, kot je kolišče, je interdisciplinarno delo. Arheologi sami, brez pomoči  strokovnjakov  različnih področij, izkopavanj ne morejo opravljati strokovno. Način izkopavanja arheološkega lesa se bistveno razlikuje, če je namen najdišče ohraniti ali pa ga izropati in uničiti. To prav gotovo vedo v Mestnem muzeju.
 
Ob gradnji Gruberjevega kanala in regulaciji Ljubljanice so na ranjeno hribino nametali neprepustno plast zemlje, ki je ob sedanjih gradbenih posegih odstranjena. Za vlažnost v zemlji skrbi tok podtalnice, ostanek nekdanjega studenca iz grajskega hriba  (omenjen v Jutru 1920), ki je bil  nekoč vir  tekoče in zdrave vode koliščarjem.Vlažnost je bistvenega pomena za ohranitev arheološkega mokrega lesa. Z odstranitvijo neprepustnih plasti ob robu hribine, ki je zadrževala podzemni studenec se bo znižal nivo talnice, s tem pa pospešil propad še neizkopanega arheološkega območja, ki mu bo odvzeta stalna vlažnost.
 
Tudi ZVKD potrebnih strokovnjakov za ovrednotenje predlaganega projekta nima. Dva arhitekta svetovnega formata Kovač in Kerševan sta predlagala imena za konzilij vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov, ki so uspešno ohranili moker arheološki les in situ (Narodni muzej v Kopenhagenu in Aarhusu,), za kar pa ZVKD ni pokazal nobenega interesa.
 
Alternativa zaščiti in predstavitvi in situ je uničenje najdišča, saj se propad nadaljuje tudi če se najdišče ponovno zakoplje, neizkopano pa bo zaradi nepremišljenih gradbenih posegov uničila narava sama. 
 
Izkopavanja se nadaljujejo ob delu gradbenih strojev, čeprav bi moral  Mestni muzej ob tako pomembni najdbi, kot je kolišče na Špici, imeti jasno vizijo, kaj početi z izkopanim, še pred pričetkom gradbenih del.  

Ministrico za kulturo go. Majdo Širca sprašujem, kako bo ministrstvo ukrepalo za zaščito in zavarovanje koliščarskega naselja na Špici, kjer se je z izkopavanjem nedavno le to že uničilo?

Sama menim, da je Mestni muzej neprimeren skrbnik najdišča in vam predlagam, da izvajanje izkopavanj, zaščito in vse ostalo prenesete na nacionalni nivo.

Najdišče na Špici namreč presega okvire MOL in je nacionalni spomenik, sploh če bodo kolišča uvrščena na seznam svetovne dediščine.

Zato ne morejo biti prepuščeni županu, ki očitno nima odnosa do dediščine, kar je dokazal z več dejanji (uničenje platane, uničenje srednjeveškega zidu…)

Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti, v svojem mnenju, v katerem opozarja na enkratnost najdišča in potrebo po ohranitvi in primerni zaščiti le tega, z dne  31. marca 2010, predlaga ustanovitev posebne strokovne komisije kompetentnih arheologov – specialistov, ki bodo lahko podali neodvisno strokovno mnenje za muzejski objekt in ohranitev kolišča in situ:
•    dr. Anton Velušček, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, vodilni strokovnjak za raziskave  koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju (odkril najstarejše kolo, lok…) in
•    prof. dr. Katarina Čufar, Oddelek za lesarstvo, biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani. 

Tudi do tega predloga pričakujem, da se boste opredelili v svojem odgovoru.

Prepričana sem, da bi se v tujini popolnoma drugače lotili podobnega najdišča in najdbe in bi najbolj odgovorni v državi v trenutku ustavili izkopavanja, sklicali domače in tuje strokovnjake iz vseh področij, ki zadevajo najdbo in pripravili načrt za ravnanje z najdbo in najdiščem v prihodnje.Izkopavanje na Barju pred 150 leti, pod vodstvom prof. Dežmanom, je dalo območju Slovenije in Ljubljanskemu barju vodilno mednarodno vlogo pri raziskavi kolišč, kar je začetek znanstvene arheologije na Slovenskem. To vlogo je obdržala vse do povojnih let. V zadnjem desetletju so pomembne raziskave ZRC-SAZU ter dendrokronologije z Univerze v Ljubljani.S tehnologijo, ki je danes na razpolago je možno ohraniti najdišče in situ. S pilotnim projektom in z mednarodnim sodelovanjem v projektu, lahko dobi Slovenija spet vodilno vlogo pri zaščiti kolišč in enkratno priložnost, da najdišče na Špici predstavi svetu.