Kaj so glede nepravilnosti pri nakupu in prodaji žilnih opornic do sedaj odkrili na tožilstvu?

»Izkazalo se je, da tisto, kar smo predvidevali, torej da je šlo za nakupe preko proračuna in da so se javni razpisi v določeni meri prirejali oziroma, da so se favorizirali določeni dobavitelji in proizvajalci, da so dobavljali mimo naročilnic, javnega razpisa in zakona o javnem naročanju, drži,« je po zadnjem zaslišanju v sredini marca  povedala predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec.

Medtem ko člani in članice zaslišanja prič opravljajo približno leto dni, sume korupcije pri prodaji in nakupu žilnih opornic na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) in Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) preiskujejo že vse od leta 2013. Z njihovimi dosedanjimi ugotovitvami Jelka Godec ni zadovoljna, saj imajo po njenem prepričanju na voljo veliko več resursov za odkrivanje nepravilnosti kot preiskovalna komisija, rezultatov pa vse do danes še vedno ni. Direktor NPU Darko Majhenič je na zaslišanju sredi marca dejal, da so do sedaj ugotovili določene odklone, ki pa niso kazali znakov kaznivih dejanj. »Kako je to mogoče, če pa so priče pred našo komisijo priznale, da so kršile zakon o javnem naročanju?« se ob tem sprašuje predsednica preiskovalne komisije.

Zaradi SDT pa se preiskovalna komisija že dlje časa sooča z ovirami pri svojem delu. SDT jim namreč ne želi izročiti dokumentacije, ki zajema triletno raziskovanje tožilcev v zvezi z nabavo in preplačili žilnih opornic v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Preiskovalna komisija se je v zvezi s tem že pritožila na Upravno sodišče, ki pa je tožbo zavrglo. Po mnenju Jelke Godec bi sodelovanje med preiskovalno komisijo in SDT prineslo hitrejše in boljše rezultate pri odkrivanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, vendar sodelovanja po njenih besedah ni bilo.

»Tožilci opravljate javno službo, delate v interesu javnosti, kot funkcionarji ste plačani z davkoplačevalskim denarjem, kljub temu pa preiskovalni komisiji ne želite izročiti dokumentacije, ki jo zahtevamo,« je vodji SDT Hariju Furlanu na zaslišanju v sredini marca očitala predsednica preiskovalne komisije, medtem ko se je Furlan v zagovor skliceval na morebitno kršitev zakonov in ustave v primeru, da bi dokumentacijo izročil ter na delitev oblasti, konkretno na samostojnost in avtonomnost  pravosodne veje oblasti.

Člani in članice preiskovalne komisije nameravajo v prihodnje zaslišati tudi vse ostale predstavnike institucij, ki konkretno delajo na tem področju. Kot prvi bo jutri ob 9. uri pričal državni tožilec Izidor Rojs. Zaslišanje si bo mogoče ogledati v neposrednem prenosu na TV Slovenija 3.

Preiskovalna komisija naj bi do konca letošnjega leta podala tudi vmesno poročilo, glede na izjave prič pa lahko po njenem mnenju pride tudi do sklepov,  da bodo podane ovadbe ali predloge na SDT, da se zadeve bolj natančno raziščejo, da se ugotovi krivce in obsodi tiste, ki so kršili zakone.