Kaj se dogaja z načrtovanimi gospodarskimi središči?
nedelja, 28. 3. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!
ZVONKO LAH: Lepo pozdravljeni! Gospod minister. Jaz bi postavil vprašanje glede gospodarskih središč. Z resolucijo je bilo v 2007 določenih v Sloveniji devet gospodarskih središč. Vsako gospodarsko središče pa naj bi imelo podjetniški inkubator, tehnološki park, logistični center in tudi poslovne cone. Postavljeni so bili določeni kriteriji nacionalnega pomena, regionalnega pomena in pripravljati so se začeli tudi določeni projekti, tako s pomočjo občin kot tudi samega gospodarstva. Sedaj smo leta 2010, gospodarska situacija se je zaostrila, določeni projekti tudi takega obsega nacionalnega pomena so obstali v pripravi, določenih situacij, gospodarstvu je pošla sapa in zgodila se je določena gospodarska škoda.
Ker projekti se ne bodo nadaljevali. Meni je jasno, da je situacija drugačna kot je bila v 2008, ko se je izvedla študija izvedljivosti teh projektov, in to študijo je tudi ministrstvo sofinanciralo. Sedaj je situacija drugačna, podjetje oziroma regionalne razvojne agencije ne morejo ponoviti študije izvedljivosti, kar bi bilo nujno glede na gospodarsko situacijo.
Bil je s strani vašega ministrstva objavljen javni poziv za predložitev določenih projektov, prišlo je 42 projektov, sofinancirano naj bi bilo okrog, pričakovano sofinanciranje okrog milijarde evrov. Na voljo je 180 milijonov. Vendar jaz sem mnenja, da od teh 42 projektov, nekatere poznam, so daleč, nekateri ali pa večina od izvedljivosti do 2015, kot je tukaj napovedano. Notri je veliko pobožnih želja oziroma želja posameznih gospodarskih središč ali območij in bojim se, da ne bo pravi pristop oziroma zanima me:
Kdaj bo razpis za prijavo teh projektov? Kaj se bo pravzaprav financiralo, ker določeni pogoji so bili že v pred prijavi, vendar se sedaj po dveh sestankih pri vas na ministrstvu to spreminja. In ali se bodo upoštevali izključno projekti gospodarskih središč ali bo prišla v poštev tudi kombinacija, logistični center in gospodarske oziroma poslovne cone.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Spoštovani gospod poslanec, Zvonko Lah! V bistvu moram reči, da se pravzaprav na nek način strinjam z vami. Veliko projektov, ki je bilo danih na papir, je vprašanje kakšna je realna izvedljivost. Tudi zato smo na Ministrstvu za gospodarstvo naredili ta javni poziv s katerim smo želeli preveriti kateri projekti so pripravljeni, se pravi bi rekli “ready to go”, kateri so pa tisti, ki so na papirju, ki izgledajo dobro dejansko pa nimajo ustreznih dovoljenj ali pa mogoče tudi ni zadaj gospodarskega interesa.
Tisto, kar želim izpostaviti je dejstvo, da bo sama vzpostavitev tudi samih tako imenovanih gospodarskih središč vezana na javne razpise in programe pravzaprav več ministrstev in vladnih služb kot je bilo tudi zamišljeno. Poleg tega je seveda potrebno zdaj, če se osredotočim na te, ki jih ima Ministrstvo za gospodarstvo poudariti seveda, da so ti projekti vezani na sheme državnih pomoči. To pa pomeni, da sam razpis bo pomenil, da država zagotovi iz lastne soudeležbe in evropskih strukturnih skladov sorazmerni del sredstev torej med nekako 30 in 50% odvisno ali gre za velika, srednja ali mala podjetja, nikakor pa ne celoten delež. In že ko bo projekt prijavljen se bo seveda videlo ali obstaja tudi interes zasebnega kapitala, ki bo moral prispevati nekje od 50 do 70% sredstev v izjemnih primerih tudi manj, če gre za namen sofinanciranja razvojnih projektov. Ampak praviloma je seveda ključno, da obstaja zasebni interes.
Tisto, kar moram zdaj reči, kot sem dejal, višina sofinanciranja je odvisna od po eni strani upravičenih stroškov in pa velikosti podjetja, skladno z evropskimi direktivami. Pri tem je prav, da opozorim, da je že sama resolucija o teh nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023 predvidela 40% sofinanciranje, prav zaradi omejitve višine javnih sredstev in to je bilo pravzaprav dobro. vsak višji odstotek sofinanciranja projektov pomeni, da je v končni fazi odobrenih manj projektov. Potrebno pa je poudariti, da je prav soudeležba zasebnega kapitala tisti pravi test, da je projekt nekako tudi tržno zanimiv. Moram reči, da med obstoječimi projekti, tisti ki so bili nekako zapisani, zamišljeni sta bila najdlje dva; eden je projekt Felix drugi pa je projekt Inprime(?). Ta dva projekta se izvajata v skladu s tistim do te točke kar je bilo zamišljeno. Na temu področju seveda je tudi Ministrstvo za gospodarstvo opravilo vse aktivnosti, ki so bile do te točke predvidene. Med ostalimi središči je pa potrebno povedati, da so bila v zelo različnih fazah razvoja.
Prav temu je bil namenjen javni poziv. Da se dejansko vidi, kako daleč so s posameznimi projekti. Moram reči, da ta razpis, ki ga bomo izvedli in naj povem, da je seveda načrtovan za konec maja, vsekakor pa pred poletjem, nekje konec maja je predviden rok, je vezan na spremembo operativnih programov, ki jih Vlada pripravlja in ki je bilo tudi že eno vprašanje s tem v zvezi postavljeno. Razpis bo odprt horizontalno za vse vsebine in projekte, ki bodo ustrezali namenu in ciljem razpisa, pri čemer bo seveda spodbujalo povezovanje vsebine in infrastrukture ter povezovanje različnih nosilcev investicij. Se pravi občin, podjetij in seveda potem tudi države.
Kar se tiče, mislim, da ste vprašali še glede roka. Sem povedal, računamo nekje konec maja. Glede samega vprašanja ali se bo upoštevala tudi kombinacija logističnega centra in poslovnih con pa kot sem dejal, razpis bo načeloma odprt. Horizontalne narave. Tisto, kar bo seveda tukaj ključnega pomena je, kot sem dejal, kakšen je dejanski interes gospodarstva, da se neka investicija tudi sofinancira. Tukaj bomo zelo hitro videli tudi glede na odziv. Eno je, to kar ste sam pravilno ugotovil. Tisto, kar v izhodišču rečejo, milijarda evrov vrednih, pričakovano sofinaciranje, drugo pa je potem seveda v praksi koliko je dejansko tistega investicijskega interesa zasebnih vlagateljev.
ZVONKO LAH: Hvala. Jaz bi malo konkretiziral. Jugovzhodna Slovenija. Ugotovili smo nekje v letu 2008, da bi gospodarstvo razbilo nekje okrog 20 hektarjev logistike, če računamo na Revoz, TPV, Krko in še ostala podjetja. Vendar primerne lokacije za logističen center v Novem mestu ni bilo že v samem začetku. Potem smo se lotili projekta, 20 hektarjev in ga zapolnili takrat v parih mesecih. Interesente smo dobili še za 30 hektarjev takrat pisno in šli v širitev še 63 hektarjev. Z železnico, …/Nerazumljivo./… tirom na priključku avtoceste, uskladili vse projekte, kar se tiče povezovanje z avtoceste, prometne infrastrukture, komunalne infrastrukture in zapolnjenih je 20 hektarjev,
kompleten center pa 83 hektarjev. Od vsega začetka je treba peljati komunalno, vso infrastrukturo za celoto. In vse je na “pukljih” teh investitorjev. Zdaj so ti investitorji v dilemi, kako naprej. S projektom je treba iti naprej, s strani investitorjev je porabljenih že kar nekaj sredstev, vendar ne moremo parcialno reševati kompletnega obsega. In zato bi ti investitorji rabili čimprejšnjo informacijo, kakšnim pogojem morajo zadostiti, da s strani države pomaga sofinancirati vsaj prometno infrastruktor, ki se gradi za celoto. Sicer pa tako Ministrstvo za promet, minister je izjavil, da je logistika prihodnost, logistična platforma, vendar se je kaj malo postorilo na tem področju. Eno brez drugega pa ne gre, ne moramo zdaj na osnovi teh investitorjev, na “puklju” teh investitorjev naložiti kompletno logistični center, oziroma vso …/Izklop mikrofona./…
DR. MATEJ LAHOVNIK: Glede tega konkretnega primera težko komentiram, ker ne poznam podrobnosti. Je pa vsekakor bil namen javnega poziva, da vsi, ki so se priglasili so seveda tudi dobili ustrezne informacije, in potekajo tudi pogovori na Ministrstvu za gospodarstvo in so vsem tudi pojasnjeni okvirni robni pogoji razpisa. Prav to je bil namen – da se lahko tudi na ta razpis bolje prijavijo. Zdaj, konkretno pa je zelo veliko tega interesa in težko bolj podrobno komentiram ta konkreten primer.
Vir slike: www.dz-rs.si