Kaj bosta pred preiskovalno komisijo povedala Marjan Kramar in Marko Jazbec?

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji jutri ob 10. uri nadaljuje z zaslišanji prič.

Marjan Kramar je največjo slovensko banko vodil od februarja 2004, še v času vlade Antona Ropa, do januarja 2009. Pred tem je bil tesni sodelavec nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška in vodja njegovega vladnega kabineta. Ob odhodu iz NLB je v javnosti odmevala novica, da je Kramar za svoje delo prejel nagrado v višini milijon evrov. Pogodbo o nagrajevanju je z njim podpisal Anton Žunič. To je človek, ki je v času Kramarjevega vodenja zasedal mesto predsednika nadzornega sveta NLB, danes pa v kabinetu predsednika vlade svetuje Miru Cerarju. Ob odhodu iz NLB je Kramar zatrjeval, da s posojili za menedžerske odkupe ni bilo prav nič narobe, kasneje pa se je izkazalo, da je NLB že leto 2010 končala z izgubo v višini 183,4 milijona evrov in kopico slabih posojil.

Takratna vlada, ki jo je vodil Borut Pahor, je na milijonsko nagrado odreagirala s »Kramarjevim zakonom«, s katerim je bila nagrada po plačilu 41 odstotne dohodnine obdavčena še z dodatnim 49 odstotnim davkom. Tako Kramarju od nagrade sprva ni ostalo skorajda ničesar, nato pa je Upravno sodišče leta 2014 potezo Pahorjeve vlade z davčno odločbo razveljavilo, in sicer z razlogom, da zakon ne more veljati za nazaj. Kramar je tako dobil povrnjeno prej izgubljeno polovico nagrade, obenem pa so mu bile izplačane še zamudne obresti. Po odhodu iz NLB javnost o Kramarju ni več izvedela skorajda ničesar. Eden izmed slovenskih časnikov je sredi leta 2011 pisal le o tem, da Kramar služi denar kot voznik priklopnika, hkrati pa za pol evra na leto predava nadobudnim podjetnikom iz Zasavja.

Kot drugi pa bo pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal Marko Jazbec. Po tem, ko se je zaradi namere SDH in posledično vlade Mira Cerarja po prodaji Luke Koper zgodila primorska vstaja luških delavcev in tamkajšnjih prebivalcev, je Jazbec odstopil kot predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga. Nekaj mesecev kasneje pa ga je nadzorni svet Save RE, kateremu predseduje Mateja Lovšin Herič, sicer zaposlena na SDH, imenoval za novega predsednika uprave Save Re, v skupino katere sodi tudi Zavarovalnica Sava. Jazbec je sicer kot predsednik kreditnega odbora v NLB deloval med letoma 2009 in 2012, ko je upravo NLB vodil Božo Jašovič. V tistem času so se podeljevali in podaljševali mnogi slabi krediti, ki so kasneje pristali na DUTB. Jazbecu so mnogi pred zasedbo mesta predsednika uprave SDH očitali tudi, da je v času njegovega službovanja v NLB omenjena banka Hotelom Bernardin odobrila visoko posojilo, po odhodu iz NLB pa je Jazbec, zanimivo, službo na visokem položaju našel ravno v omenjeni družbi.

O uspešnosti delovanja Jazbeca največ povedo številke same. Po njegovem odhodu iz NLB je imela banka za skoraj 300 milijonov evrov izgube, po odhodu iz Hotelov Bernardin pa je za Jazbecem ostala luknja vredna 21 milijonov evrov.

V času Jazbečevega delovanja v Hotelih Bernardin so mediji pisali tudi, da je zagotovil službo Juretu Lebnu, vidnemu članu SMC, ki je moral zapustili okoljsko ministrstvo zaradi afere z lažnim magisterijem. V javnosti se je zastavljalo tudi vprašanje, ali je ravno zaradi te »usluge« Jazbec prišel na čelo SDH v času vlade Mira Cerarja. Leben se je do danes  v vlado Mira Cerarja že vrnil, in sicer na infrastrukturno ministrstvo, kjer z vsemi močmi zagovarja megalomanski projekt gradnje drugega tira.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje preiskovalne komisiji od 10. ure dalje na Tv Slovenija 3.