Kadar imajo tajne službe večjo moč od demokratičnih institucij, je demokracija v resni nevarnosti

Uredba Vlade RS iz leta 2007, ki ureja prenos arhivov nekdanje Službe državne varnosti na Arhiv RS, je bila sprejeta z namenom odprave nezakonitega zadrževanja arhivov na Sovi. Mediji napačno interpretirajo uredbo Vlade RS iz leta 2007, ki ureja prenos arhivov nekdanje Službe državne varnosti na Arhiv RS in besede g. Žumra, ki je izjavil »Izvirni greh vsega sedanjega zapleta je bil pri Janševi vladi, zakaj pa spornega arhiva niso prenesli iz Sove v času ministra za pravosodje Lovra Šturma, ki je tja napotil svojo komisijo, da je pregledovala to isto gradivo? Nasprotno, vzpostavili so sistem dveh ključev in gradivo pustili tam. Zaradi istih razlogov, kot jih zagovarjam sam in jih zagovarja tudi direktor Sove: to gradivo ni primerno za javni dostop«.

Omenjena uredba je posledica ugotovitev Delovne skupine za oceno dela Slovenske obveščevalno varnostne agencije, ki ga je potrdila Vlada RS in ki je ugotovila, da je bil zakon, ki določa prenos gradiv nekdanje Službe državne varnosti kršen. Ugotovitve v letu 2007 so bile naslednje:

1. Delovna skupina je ugotovila, da je bil leta 2007 že osem (8) let kršen 55. člen ZSOVA, ki se glasi: Gradivo iz arhiva nekdanje službe državne varnosti se izroči Arhivu Republike Slovenije najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

in
 
2. V letu 2005 ni prišlo do nobene predaje arhivskega gradiva SDV Arhivu RS. V tem letu je bil podpisan Dogovor o hranjenju in uporabi arhivskega gradiva, ki sta ga podpisala takratni direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije – dr. Iztok Podbregar in direktor Arhiva RS – dr. Dragan Matič.

Celotna vsebina prvega vmesnega poročila je dostopna na spletnem naslovu:
http://www.vlada.si/si/teme_in_projekti/arhiv/porocila_delovne_skupine_za_oceno_dela_slovenske_obvescevalno_varnostne_agencije/

Nezakonitost podpisa dogovora med tedanjim direktorjem Arhiva RS Draganom Matičem in direktorjem Sove Iztokom Podbregarjem je bila v tem, ker je dvostranski dogovor odpravil jasne zakonske določbe o predaji arhivov. Ta dogovor po svoji naravi ni mogel biti niti objavljen v Uradnem listu, da bi javnost lahko zanj vedela.

Omenjena uredba Vlade RS iz leta 2007 je bila sprejeta z namenom odprave nezakonitega zadrževanja arhivov na Sovi in je določala način odprave te nezakonitosti. Uredba v ničemer ne spreminja tajnosti in dostopnosti dokumentom, ampak kot piše prvi člen, “izročanje gradiva”.

Vlada je pristala, da se gradivo do predaje deloma hrani na sedežu Sove, vendar samo kot fizični, dislocirani lokaciji Arhiva Slovenije. Zahtevan je bil dvojni sistem varovanja prostora, da Sova po prostem preudarku ne bi več samostojno dostopala do tega gradiva, ampak samo ob prisotnosti pristojnih oseb Arhiva RS. Pravo vprašanje te uredbe je kvečjemu, zakaj ni bila izpeljana in arhivi dokončno predani Arhivu RS. Uredba je torej izključno posledica odpravljanja ugotovljenih nezakoniti Delovne skupine za oceno dela Sove, ki jih je potrdila Vlada RS.

Četrti člen uredbe pa pravi, da Arhiv RS in ne Sova zagotovi varovanje in dostopnost tega gradiva. Beseda “dostopnost” pa ni substitut za omejevanje z zakonom določenega dostopa.

Iz vsega skupaj zaključujemo, da Sova kljub ugotovljenim nezakonitostim tudi po letu 2007 javnosti, Arhivu RS in parlamentarnemu nadzoru ovira vpoglede v te arhive. Demokracija je v resni nevarnosti, kadar imajo tajne službe večjo moč od demokratičnih institucij. Pravi opis takega stanja je državni udar.