Zakaj vlada na področju prometne varnosti večje pozornosti ne namenja preventivi, ampak represiji s predpisovanjem visokih glob za prehitro vožnjo?
Poslanec Jožef Lenart je na ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem varnosti v prometu.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana!
Po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa je v letu 2018 na naših cestah umrlo 91 udeležencev. Hude telesne poškodbe je utrpelo 821 oseb. Ob tem velja poudariti, da se je sicer število smrtnih žrtev kot hudih telesnih poškodb lani glede na leto 2017 zmanjšalo, kar je spodbudno. Res pa je tudi, da je pogost vzrok prometnih nesreč prevelika hitrost. Glede na navedeno Ministrstvo za notranje zadeve in Policija veliko pozornost usmerjata v zmanjšanje hitrosti vožnje ter represivne ukrepe, s kaznimi oziroma globami za nespoštovanje prometnih predpisov tudi z omejitvijo hitrosti.
V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije pa so represivni ukrepi glede omejitve hitrosti v Sloveniji, torej višina glob med vsemi državami članicami med najvišjimi. In to ne glede na to, da je Slovenija po višini plač in po pokojninah šele med zadnjimi 10 državami članicami v Evropski uniji. Ob tem se zastavlja vprašanje sorazmernosti.
Kot primer navajam dve kazni pri prekršku prehitre vožnje skozi naselje, kjer je omejitev 50 km/h. In sicer se za storjen prekršek prehitre vožnje pri tem pogoju za prekoračitev:
- nad 10 km/h do vključno 20 km/h storilca prometnega prekrška kaznuje s 250 evrov denarne kazni + 3 kazenske točke;
- nad 20 km/h do vključno 30 km/h storilca prometnega prekrška kaznuje s 500 evrov denarne kazni + 5 kazenskih točk.
Za primerjavo izpostavljam, da je v sosednji Avstriji kazen za podoben prometni prekršek, kot je naveden v prvi alineji prejšnjega odstavka, torej za prekoračitev hitrosti za 12 km/h v višini 35 evrov. Ob tem velja poudariti, da je v Avstriji povprečna plača vsaj za polovico višja kot v Sloveniji. Ob takšni višini glob in primerjavi s sosednjimi državami, kjer imajo višji standard, se velja tudi vprašati o sorazmernosti kazni glede na višino plače. Naj na tem mestu poudarim, da je po mojem mnenju v prvi vrsti za zagotavljanje prometne varnosti potrebna preventiva, ne pa toliko represija z visokimi kaznimi. Za povratnike je tak način s strožjimi kaznimi in globami razumljiv in sprejemljiv. Dejstvo je, da so vzroki za številne prometne nezgode tudi kje drugje. Ob tem bi želel spomniti na slabe ceste brez pločnikov in kolesarskih stez, mladost šoferjev, vinjenost voznikov ter nepremišljenost in posledično slabo vidljivost peščev ter kolesarjev kot udeležencev v prometu.
Zastavlja se tudi vprašanje smotrnosti postavitve patrulj policije, ki »merijo« hitrost in sicer na lokacije, kjer je dejansko razvidno, da so tam samo zato, da napišejo čim več plačilnih nalogov.
V odgovoru na pisno poslansko vprašanje poslanca Janija Ivanuše je Vlada Republike Slovenije odgovorila, da je omejevanje hitrosti z merjenjem in globo nujno potrebno ter da prinaša odlične rezultate. Svoje previsoko »globljenje« državljanov torej Ministrstvo za notranje zadeve opravičuje z odgovorom: »V Sloveniji je eden glavnih vzrokov prometnih nesreč neprilagojena hitrost, zato se vsi, ki se ukvarjajo z varnostjo cestnega prometa, trudijo, da bi udeleženci spoštovali omejitve hitrosti. Raziskave so pokazale, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti vožnje za 1 km/h, pomenilo za 3 % nižje število mrtvih«.
V zvezi s tem vaju sprašujem naslednje:
1. Zakaj na področju prometne varnosti večje pozornosti ne namenjate preventivi namesto represiji s predpisovanjem visokih glob za prehitro vožnjo (govorim o tem, da namenjate merjenju ter takojšnji globi največji pomen, medtem pa opozarjanja kršilcev v teh primerih sploh s strani policistov sploh ni)?
2. Kakšno je mnenje ministrstev, ki ju vodita, da bi se vsaj za 30 odstotkov znižalo kazni za prekoračitev hitrosti in o tem, da bi se na kritične točke v naseljih namestilo opozorila o merjenju hitrosti, »silhuete policista – radarista« z namenom opozarjanja in vzgajanja voznikov na previdnejšo in počasnejšo vožnjo?
3. Ali je postavljanje policistov z radarjem na lokacije neposredno za tablo za označbo naselja primerljivo s postavljanjem v državah članicah Evropske unije? Kakšen je namen postavitve policista z radarjem neposredno za tablo za označbo naselja?
4. Kakšni so razlogi, da se morajo policisti iz kraja prebivanja v kraj opravljanja dela voziti na delo v 50 in več kilometrov oddaljene kraje oziroma zakaj se jih ne more zaposliti bližje kraja prebivališča?
5. Kako pojasnjujete navedbo v odgovoru Vlade Republike Slovenije z dne 21.10.2019, da so »raziskave pokazale, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti vožnje za 1 km/h, pomenilo za 3% nižje število mrtvi,« ob primerjavi med zadnjima letoma?
