V Sloveniji imamo nestimulativno dogajanje, ki ne spodbuja dejavnejše zaščite okolja pred plastiko.
Poslanec Jožef Lenart je na ministra za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, Simona Zajca naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z odpadno embalažo.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
v Sloveniji se je v preteklem letu, kljub sprejetemu interventnemu zakonu, še dodatno nakopičila plastična odpadna embalaža. Predvideva se, da bi se je v najslabšem primeru do konca leta 2020 lahko nabralo za 65.000 do 70.000 ton. To stanje bi, če bi se to zgodilo, bilo nevzdržno za večino komunalnih podjetij pa tudi za okolje, v katerem živimo, saj bi se najverjetneje začelo plastiko odlagati na komunalno neurejena »zbirališča«, kar pa lahko pripelje do ekološke katastrofe.
Evropski parlament (EP) je že v letu 2018 sprejel predlog Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Glede na to, da se v Sloveniji dobesedno »utapljamo« v plastiki, ter glede na to, kakšna je trenutna situacija ne-reševanja problema plastične embalaže pri nas, ministra za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, sprašujem:
1. Ali v Sloveniji sledimo tej direktivi EP in kakšni so zadnji ukrepi ministrstva za okolje in prostor?
Zlasti na področju plastenk za pijačo se v zadnjih letih ni izvedlo nobenih ukrepov, ki bi prispevali k zmanjšanju proizvodnje teh plastenk. Še več proizvodnja se povečuje!
2. Kje so vaše napovedane spodbude za kavcijsko–povratni sistem plastične embalaže (plastenk), za alternativne biološke proizvode ter kakovostno recikliranje plastične embalaže in povečanje vgrajevanja recikliranih materialov v nove proizvode?
Slovenijo je potrebno čimprej vključiti v povratni sistem steklenic, plastenk in pločevink, v katerega je že vključenih / povezanih 10 držav članic EU.
3. Kdaj se bo to zgodilo?
Imate morda pojasnilo za naslednje podatke o nestimulativnih cenah v Sloveniji – ki ne spodbujajo varstva okolja v povezavi z v Sloveniji izdelanimi ter v slovenskih trgovinah prodajanimi pijačami (primer Mercator):
- Pijača Radenska v steklenici je za 10 % dražja kot v plastenki, medtem je kavcija za steklenico le 0,12 evra.
- Pijača Pivo zlatorog je v steklenici le za 3 % cenejša od iste pijače v pločevinki, ob tem je kavcija za »pivsko« steklenico le 0,10 evra.
Tudi v tem delu zaščite okolja je stanje v Sloveniji namreč pod povprečjem drugih članic EU in tudi naše južne sosede Hrvaške. Tam je na voljo bistveno več pijače v stekleni embalaži, ob tem se tudi za večino plastične embalaže poskrbi s kavcijskim sistemom.
4. Zakaj torej takšno nestimulativno dogajanje, ki ne spodbuja dejavnejše zaščite okolja pred plastiko?
