Stanje v slovenskem zdravstvu je zaskrbljujoče. Čakalne vrste so daljše, dostopnost povprečnega državljana do zdravstvene storitve pa je še vedno le »pobožna želja«.
Poslanec Jožef Lenart je na ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana naslovil pisno poslansko vprašanje glede slabih razmer v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Leto dni vašega ministrovanja bo okoli, a se nam zdravstvo pod vašim okriljem še vedno podira. Čakalne vrste so daljše, dostopnost povprečnega državljana do zdravstvene storitve pa je še vedno le »pobožna želja«. V osnovnem zdravstvu pacienti še vedno ostajajo brez osebnega zdravnika, ali jim stik z njim uspe ohranjati le prek telefona ali e-komunikacije.
V zvezi s sekundarno ravnjo oziroma dostopom do specialista pa izpostavljam primer državljana, ki se je obrnil name. Gospod je 22. junija 2022 prejel vabilo, da se zaradi bolečin v medeničnem predelu in stegnu oglasi v revmatološki ambulanti v Mariboru 17. september 2024. Ker mu je bila naknadno napotnica spremenjena iz stopnje »hitro« v »redno«, je kot nenujen primer 16. januarja 2023 dobil novo vabilo in sicer na termin 20. januar 2026.
Zanima me:
- Ali je po vašem mnenju to sprejemljivo in ali je to rezultat tiste prenove zdravstvenega sistema, ki jo obljubljate od vašega nastopa funkcije?
- Kako dolga bo še pot do diagnoze slovenskega zdravstvenega sistema in kdaj se bodo začeli kazati vaši rezultati odpravljanja težav?
Po oceni člana Strateškega sveta za zdravstvo in primarija mag. Dorjana Marušiča se čakalnih vrst v zdravstvu ne more rešiti s tem, da se zdravstvu povečuje finančna sredstva, »ampak le tako, da bo pot skrajševanja čakalnih vrst temeljila na varnosti in kakovosti.« Da lahko v zdravstvu zagotavljamo kakovost in varnost storitev ter da bi končno začeli premikati te storitve k uporabnikom ter krajšati čakalne vrste, je treba zagotoviti več dejavnikov. Osnovni pogoj je zagotavljanje kadrov in odlična organizacija zdravstvenih ustanov. Da ne bi imeli tolikšnega absentizma med zdravstvenimi delavci, zdravniki in podpornimi kadri v zdravstvu je osnova, da pravično nagrajujemo zaposlene v zdravstvu.
V zvezi s tem želim izpostaviti primer strokovnega direktorja v mojem okolju, čigar plača je na 17. mestu v ustanovi, ki jo vodi. Pri tem izpostavlja, da takšne anomalije vodijo do negativne selekcije, ko je vse manj kompetentnih ljudi pripravljenih prevzeti najzahtevnejše funkcije in nositi odgovornost.
Zanima me:
- Kaj boste naredili v cilju pravičnejšega nagrajevanja zaposlenih?
- Ali je na v načrtu reorganizacije zdravstva tudi večji variabilni del plače glede na kakovost in učinkovitost?
V javnosti zelo negativno odmeva informacija, da bo ena izmed zavarovalnic, ki ponuja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s 1. majem dvignila višino plačila okoli 30 odstotkov. Verjetno je samo vprašanje časa, kdaj se bosta za takšno potezo odločili tudi preostali dve zavarovalnici, ki ponujata dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Zanima me:
- Glede na to, da je vaša naloga tudi urediti primerno financiranje zdravstvenega sistema, se strinjate s tako visokim povišanjem plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
Ena vaših prvih potez v vlogi ministra za zdravje je bila ustanovitev Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, tudi z namenom načrtovanja, vodenja in nadzora nad izvedbo investicij v javne zdravstvene zavode. Kljub temu se v zadnjem času vse bolj izkazuje, da nadzor nad investicijami v zdravstveno infrastrukturo ni dober.
Zanima me:
- Kako komentirate članek na portalu Necenzurirano, da vse razpise za gradnje v zdravstvu osvojita gradbeni podjetji Kolektor Koling in Medicoengineering? Dostop do članka: https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/sabedrov-urad-serijsko-daje-posle-istemu-gradbincu-1037598
