"Kako naj ukrepajo delavci, ki so bili v času epidemije oškodovani s strani delodajalca? Je za nadzor nad kršenjem delovnopravne zakonodaje v času epidemije zagotovljenih dovolj kadrovskih resursov?" je poslanec Jožef Lenart naslovil vprašanje na ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja
Poslanke in poslanci so na 17. redni seji državnega zbora prejšnji teden zastavljali vprašanja predsedniku vlade Janezu Janši in posameznim ministrom. Poslanec Jožef Lenart je imel zastavil vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve.
Celotno vprašanje in odgovor objavljamo v celoti.
JOŽEF LENART: S protikoronskimi paketi je Vlada Republike Slovenije namenila zajetna sredstva za ohranjanje delovnih mest v obliki povračil za čakanje na delo. Kljub temu določeni zaposleni v kovinski industriji in gradnjah opozarjajo na kršenje delovnopravne zakonodaje in predpisov, povezanih z ukrepi za ublažitev posledic po korona zakonu med epidemijo. Zaposleni v kovinski industriji pri delodajalcu iz Maribora je povedal, da je bil v prejšnjem mesecu nekaj dni na čakanju, nekaj dni pa je delal. Za čakanje na delo je bilo izplačano tako imenovano nadomestilo plače v višini 80 % plače, za opravljene delovne dni pa naj bi v njihovem podjetju bili plačani premalo, torej 80 % običajne plače plus krizni dodatek.Verjetnost je torej, da je bil delavec prijavljen na čakanje, je pa delal, sicer ne gre skupaj, kako bi imel sedaj 20 % manjšo plačo kot prej, pogodba se mu namreč ni nič spremenila. Podoben primer smo slišali še za delodajalca iz celjskega področja, potem je tudi bilo nekaj namigov na gradbeništvo, da so bile tudi določene napake. Torej, delodajalci so deloma varčevali na račun teh naših ukrepov. Izvedel sem, da so dejansko nekateri beležili, da so bili delavci zaradi zaščite pred okužbo doma, da so delodajalci tako pridobili zanje povračilo, dejansko pa so nekaj od tega časa tudi delali. Zanima me torej, kako naj ti delavci, ki so bili oškodovani, ukrepajo v obeh primerih. In seveda sprašujem vas tudi, ali je za nadaljnji nadzor nad podobnim kršenjem delovnopravne zakonodaje zagotovljenih dovolj kadrovskih resursov, da boste to spremljali?
JANEZ CIGLER KRALJ: Gre za pomembno področje in seveda je naša skrb poleg tega, da ohranimo zaposlitve s temi paketi, tudi to, da se ti ukrepi ne bi zlorabljali. In to se ne sme dogajati. Imamo pa, kot bom prestavil v odgovoru, tudi nekaj varovalk v samem zakonu, da to tega nebi prihajalo oziroma, da če se odkrije, se ustrezno sankcionira. Nadzor nad izvajanjem interventnega zakona za zajezitev epidemije COVID-19 se v delu, ki se nanaša na povračila nadomestil plače delodajalcem za začasno čakanje na delo in odsotnost iz razlogov višje sile ter glede kriznega dodatka, kar urejajo 21. do 31. člen in drugi odstavek 33. člena, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Zato naj se delavci v primeru kršitev obrnejo na inšpektorat po kateremkoli komunikacijskem kanalu ali pa na pristojne območne enote Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Tudi v vseh ostalih primerih kršenja delovnopravne zakonodaje se naj delavci obrnejo na inšpektorat za delo. Če delodajalec delavcem na izplačuje nadomestil plače, odreja nadurno delo ali ne obvešča zavoda za zaposlovanje o tem, da je delavce pozval nazaj na delo, kot ste vi predstavili, mora prejeta sredstva vrniti v trikratni višini. Torej, ko smo snovali zakonodajo, smo dali po zgledu nekaterih držav, evropskih držav, kar visoko zagroženo globo in trikratna višina vrnjenih sredstev je gotovo visoka in ocenjujemo, da zadostna zagrožena kazen. Prav tako poleg vračila v trikratni višini se za te ugotovljene kršitve izreče globa v višini 3.000 - 20.000 evrov, pri čemer lahko inšpektorat izreče globo v katerikoli predpisani višini. Za neizplačilo kriznega dodatka za tiste, ki delajo v času epidemije, je prav tako zagrožena globa 3.000 - 20.000 evrov. Inšpektorat je, kot sem redno obveščen, z nadzori izvajanja teh ukrepov po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije že začel, vendar postopki večinoma še tečejo, niso zaključeni, zato vam konkretnih podatkov o ugotovitvah še ne morem dati. Administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalcev pa po zakonu opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Vprašali ste tudi, ali je inšpektorat za delo kadrovsko ustrezno okrepljen za izvajanje tega nadzora. V zadnjih 2 letih se je povečalo število inšpektorjev, inšpektorat pa si tudi z različnimi organizacijskimi ukrepi prizadeva za svojo čim večjo učinkovitost. Tako ocenjujem, da trenutno za potrebe nadzora nad izvajanjem teh zakonov in pa seveda celotne delovnopravne zakonodaje imajo ustrezno kadrovsko popolnitev.
JOŽEF LENART: Veseli me, da imate zadeve pod kontrolo, imam pa še eno kratko podvprašanje in sicer, imeli ste seveda učinkovite ukrepe, veseli me, da je dejansko manj ljudi na Zavodu za zaposlovanje, kot bi jih bilo sicer, če teh ukrepov ne bi bilo, ampak še enkrat - v mesecu marcu smo imeli 75.000 brezposelnih, sedaj jih je okrog 90.000. Rekli ste, da so se ukrepi dobro prijeli in zanima me, ali je med temi, ki so zdaj brezposelni, še kaj takih, ki se še vračajo, ker so bili dejansko na čakanju ali pa mogoče začasno brezposelni. In še to, če smo za nekaj dejansko namenili kar veliko sredstev, potem seveda moramo te zlorabe vnaprej preprečevati, da ne bi bili še naši proračuni in naša državna blagajna bolj oslabljena, kot bi bila sicer.
JANEZ CIGLER KRALJ: Kar se tiče ukrepov za trg dela, so bili zelo ciljni. V začetku oz. v sredini marca, v začetku našega mandata, smo ocenili, da bi lahko bilo v teh mesecih epidemije ogroženih okrog 260.000 delovnih mest. Z ukrepi dejansko pokrivamo okrog 260.000 delovnih mesecev, očitno je gospodarstvo prejelo to, kar potrebuje za ta čas epidemije in zato je tudi priliv v evidenco brezposelnih gotovo bil manjši, kot bi bil sicer. Res je, število prijavljenih v evidenco brezposelnih se je, nekje od sredina marca do danes, povišalo iz 76.000 na okoli 90.000. Kar je razveseljivo, pa je to, da je že vedno več odliva v zaposlitve, da se je rast prijavljenih v evidenco brezposelnih umirila že nekje v začetku maja, proti sredini maja in da zaenkrat ni pričakovati večjega porasta. Z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga pripravljamo kot nosilni ukrep izhodne strategije v tretjem proti korona paketu, pa odgovarjamo na potrebe gospodarstva, posledično trga dela, tako, da se tudi to število v evidenci brezposelnih ne bi dvigovalo. Ocenjujemo, da bo ta ukrep skrajšanega delovnega časa do konca leta lahko koristilo okrog 180.000 zaposlenih in menimo, da bomo s tem ohranili veliko število zaposlitev, kar je ključni cilj naše zakonodaje, ki se nanaša na trg dela.
