Poslanca Jožefa Lenarta je zanimalo, katere aktivnosti izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s škodo, ki jo v Podravju povzročajo poplave.
Poslanke in poslanci so na 19. Redni seji DZ postavljali vprašanja ministrom. Poslanec Jožef Lenart je postavil vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandri Pivec.
Vprašanje in odgovor objavljamo v celoti.
JOŽEF LENART: Spoštovana ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec. V Podravju, od koder oba prihajava, imamo velike težave s poplavljanjem reke Drave. Če se osredotočimo na zadnja leta, je le ta prestopila bregove skorajda vsako leto. Ne gre več za običajne poplave. Drava po mnenju kmetijskih združenj in civilne iniciative poplavlja med Duplekom pa tja do Zavrč v primeru obilnejših padavin že ob nizkih pretokih. Torej, vodostaj narašča hitreje kot v preteklosti. Pri tem na kmetijskih zemljiščih vsako leto nastaja izjemna škoda, voda odnaša kvalitetno zemljo in posevke, prinaša naplavine, nekvalitetno zemljino in gramoz.
Mnenje Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije KGZ Ptuj je, da gre za posledico slabe pretočnosti zaradi neočiščene struge Drave, ki je pri nas dejansko ne čistimo, med drugim tudi zaradi okoljevarstva.
Novembra 2019 se je pod vodo zaradi razlitja reke Drave znašlo 6 tisoč hektarjev zemljišč. Nastala je večmilijonska škoda. Kmetje so ogorčeni, saj jim škode ni nihče povrnil. Podobno je bilo tudi prejšnja leta, še posebej pri tistih, ki niso zavarovani, se škoda ne krije. V zadnjih letih so se kmetje in lastniki obrečnih zemljišč v Podravju tudi organizirali v civilno iniciativo, nazadnje so marca 2019 svoje težave predstavili na posvetu v Skorbi.
Posvet oziroma problemska konferenca v organizaciji območnih enot Kmetijstvo-gozdarske zbornice Slovenije, enot Maribor in Ptuj, je obravnavala težave in škodo, ki nastaja zaradi poplavljanja reke Drave. Spoštovana ministrica, mediji so takrat poročali, da prizadevanja neformalnega združenja kmetovalcev podpira tudi kmetijska ministrica. Prizadeti kmetje že nekaj let od države terjajo, da brezpogojno zaščiti kmetijska zemljišča in ovrednoti škode po vsakih poplavah ter na ta način določi normative za oceno škode v prihodnje. Prav tako od pristojnih zahtevajo natančno določitev institucije, ki bo odgovorna za sanacijo in povračilo škod ter takojšnjo sanacijo škode, nastale po poplavah med leti 2012 in 2020.
Zanima me, kako je poskrbljeno za povračilo škode, ki kmetovalcem nastane zaradi poplav. Prav tako me zanima, kaj je možno storiti za nadomestitev rodovitne kmetijske zemlje, ki jo je poplava odnesla s seboj. Kaj se je od marca 2019, tudi z vašo strokovno pomočjo, naredilo v smeri, da bi omilili škodo oziroma smo naredili dovolj, da zaščitimo naše slovenske pridelovalce hrane, ki kmetujejo ob reki Dravi?
DR. ALEKSANDRA PIVEC: Res je, tudi sama se zelo dobro zavedam problema poplavljanja reke Drave saj, kot ste omenili, tudi sama prihajam s tega območja. Moram pa povedati, da niso nobene aktivnosti povezane s preprečevanje poplavnosti tega območja, niti aktivnosti, ki so povezane z ocenjevanjem ali izplačilom škode, v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ampak v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor in pa Direkcije za vode. Torej, kar se tiče našega ministrstva, je v naši pristojnosti zgolj problematika mokrih in suhih zadrževalnikov, s katerimi seveda delno lahko to vodo zajemamo in jo potem uporabljamo za namakanje teh kmetijskih površin.
Kar se tiče škode in pa ocene škod po poplavah je le-ta v pristojnosti Uprave za zaščito in reševanje, ki je pod okriljem Ministrstva za obrambo, sam program izplačil in pa tudi potem vseh aktivnosti, ki so povezane z izplačilom škode, pa, kot že rečeno, na Ministrstvu za okolje in prostor. Kar se tiče samih zadrževalnikov, mi skrbimo za njih in jih tudi podpiramo z različnimi investicijskimi sredstvi. Prav tako v primeru suhih zadrževalnikov z monitoringi stanja tal, primernimi odškodninami in pa tudi odkupa teh zemljišč, če pride do trajnih sprememb. Ključni sogovornik pri tej problematiki je torej Ministrstvo za okolje in prostor ali natančneje Direkcija za vode, ki pa bi lahko dali informacije, kakšni so njihovi načrti. In tukaj je tudi glavna srž problema, se pravi povezana s sanacijo struge reke Drave in bi seveda potem ta sanacija preprečevala nadaljnje poplavljanje. Če gre za star vodotok, v bistvu tukaj govorimo predvsem o problemu, ki je nastal v trenutku, ko je prišlo do prepovedi izkopa proda in pa mulja, kar pomeni, če se ta prod in mulj seveda sproti ne čisti, je to eden od razlogov, zakaj se le-ta nalaga v segmente in seveda potem reka Drava lažje poplavlja. Kar je v naši moči, je seveda to, in to tudi pripravljamo, kot ste pravilno navedli, od leta 2019, je bila ustanovljena neka delovna skupina med ministrstvom za okolje in prostor in kmetijstvo. In mi smo se takrat zavezali, da bomo pripravili predlog umestitve teh območij poplavnih ob reki Dravi, poskus umestitve v območja z omejenimi dejavniki. Torej podobno kot umeščamo neke površine, ki so v hribovskih, gorskih območjih, ki imajo drugačne dejavnike ali pa drugačne okoliščine za delo na teh zemljiščih, da bi tudi ta poplavna zemljišča, ki bodo najbrž to ostala tudi v prihodnje glede na to, da tam Drava poplavlja daleč iz preteklosti, poskušali na ta zemljišča, se pravi z nekimi posebnimi okoliščinami in s tem tudi priznanimi posebnimi ukrepi, umeščati med OMD, to so območja z omejenimi dejavniki. Kot že rečeno, vse ostale aktivnosti čiščenja struge, izplačila odškodnin in pa škode, pa žal niso v naši pristojnosti, čeprav si v kontaktu z ostalimi ministrstvi prizadevamo, da seveda čim prej pride do čiščenja struge reke Drave, kar bo ključno seveda vplivalo na to, da bo tudi poplavna ogroženost teh območij manjša.
JOŽEF LENART: Bom rekel, da smo nekako na istem bregu, ja. Popolnoma se zavedamo, da problem ni enoznačen, pa tudi, tako kot ste povedali, gre za problem, ki se dotika Ministrstva za okolje in prostor In Direkcije za vode. Mi smo na enem sestanku pred nekaj dnevi v Ormožu dejansko tudi govorili s to civilno iniciativo in so ti gospodje rekli, da pač ne vejo ali naj zdaj stopnjujejo te njihove aktivnosti, ker pač zadeve ravno tako, kot ste povedali, na določeni točki obstojijo. Všeč mi je, da se zavedate problema in da poskušate pomagati tudi s predlogom, da bi bilo danes vprašanje boljše dati kar obema ministroma, ampak v spodnjem Podravju v zadnjih, ne vem, osmih letih zaradi poplavljanja Drave nastane za 45 milijonov evrov škode, mi pa imamo cilj, da smo dejansko prehransko samooskrbni, zemljišča nam pa gredo stran. Kmetom je nekako treba zagotoviti, da bodo njihova zemljišča funkcionalna in rodovitna, zato tudi pričakujejo vašo in mojo pomoč, tako da verjamem, da bomo tole nekako speljali naprej. Izrazili so željo, da bi morda na to temo sklicali kakšen skupni odbor.
DR. ALEKSANDRA PIVEC: Ja, jaz bi mogoče dodala, da bi bilo v tem smislu mogoče smotrno predlagati podobno, kot je bilo to leta 2019, še v času dela prejšnje Vlade, medresorsko delovno skupino med Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za kmetijstvo in mogoče poskušati seveda v sodelovanju med obema resorjema. Naš interes seveda je, da ni poplavljenosti, pri njih so te aktivnosti v pristojnosti. Najti bi morali nek skupen načrt, na kakšen način se te problematike lotiti. Strinjam se mogoče tudi s kakšno skupno sejo odbora, na kateri bi to zelo aktualno in pa predvsem perečo problematiko znova odprli.
