"Slabo opremljene in slabo usposobljene vojske ne potrebujemo. Vojska je ustavna kategorija in eden od stebrov slovenske države. Ko smo ustanovili svojo državo, smo stopili na to pot samostojnosti in suverenosti ter lastne odgovornosti do tega, kar imamo, in to smo odgovorni braniti s politiko, policijo in vojsko, " je v svojem stališču poudaril poslanec SDS Jožef Lenart.
Na 51. izredni seji Državnega zbora so poslanci in poslanke sprejemali predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Jožef Lenart.
Stališče objavljamo v celoti.
V obravnavi imamo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021-2026.
Nekateri so mnenja, da vojske ne potrebujemo. V SDS smo nasprotnega mnenja, in sicer, da potrebujemo dobro vojsko. Slabo opremljene in slabo usposobljene vojske ne potrebujemo. Vojska je ustavna kategorija in eden od stebrov slovenske države. Ko smo ustanovili svojo državo, smo stopili na to pot samostojnosti in suverenosti ter lastne odgovornosti do tega, kar imamo, in to smo odgovorni braniti s politiko, policijo in vojsko. Če je treba, moramo braniti svojo državo in njene državljane, njihovo imetje, zdravje in življenje. Predlagatelji referenduma, stranki Levica in SD, želijo z zakonodajnim referendumom zaustaviti vsak evro, ki ga želi ta Vlada RS nameniti za Slovensko vojsko. Ne le sredstev, ki jih z že sprejetim Zakonom za zagotavljanje sredstev za investicije v Slovensko vojsko namenjamo za nujno posodobitev opreme in infrastrukture Slovenske vojske, ampak vsak evro. To pa ni državotvorno in ni odgovorno do naših državljanov in njihove varnosti.
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je za pravno mnenje o dopustnosti referenduma prosilo Inštitut za ustavno pravo. Drugi odstavek 90. člena Ustave določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Renomirana pravnika prof. dr. Matej Avbelj in prof. dr. Igor Kavčič sta mnenja, da ob izpolnitvi ustavnih pogojev pravica do referenduma o tem zakonu sploh ne obstaja. V zvezi s tem se v pravnem mnenju o dopustnosti za referendum o že sprejetem zakonu, torej zakonu za zagotavljanje sredstev za investicije v Slovenski vojski, zastavlja vprašanje, ali gre z vidika materialnega kriterija za zakon, ki ga je mogoče uvrstiti v eno izmed navedenih ustavnih kategorij, za katero velja prepoved referendumskega odločanja.
V nadaljevanju povzemam ugotovitve iz omenjenega pravnega mnenja, ki ima pet poglavij. Upoštevaje ustavno ureditev prepovedi zakonodajnega referenduma je utemeljeno sklepati, da obravnavani zakon izpolnjuje pogoje, predpisane za izključitev zakonodajnega referenduma o njem po prvi alineji drugega odstavka 90. člena ustave.
Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski sicer vsebinsko ureja finančno vprašanje, vendar gre po cilju in namenu za zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe in varnosti države. Za zakon torej, ki je skladno s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave izvzet iz referendumskega odločanja.
V pravnem mnenju o dopustnosti zakonodajnega referenduma prof. dr. Avbelj in prof. dr. Kavčič iz Inštituta za ustavno pravo takole skleneta:
Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko tako izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni. Zato Državni zbor sme ustavno skladno prepovedati razpis referenduma v zvezi s tem zakonom na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Ker ob izpolnitvi teh pogojev pravica do referenduma v zvezi s tem zakonom sploh ne obstaja, tudi ni potrebna analiza, ali bi ta prepoved referenduma prestala morebitno ustavno sodno tehtanje konkurirajočih vrednot po 15. členu Ustave.