Jožef Lajevec: V Sloveniji se še vedno premalo spoštujeta slovenska zastava in grb

Slovenska skupščina je 24. junija 1991 določila sedanjo slovensko zastavo in grb. Ob tej obletnici objavljamo kratek intervju s predsednikom Heraldice Slovenice, Jožefom Lajevcem. Jožef Lajevec je kot nekdanji svetnik Občine Litija dal velik doprinos širši skupnosti. V primeru vračanja deležev Telekoma Slovenije ima ogromno zaslug, saj je na Akademiji SDS pred 11 leti napisal predlog za pošteno vračanje deležev vsem vlagateljem v Telekomu. Že dvanajsto leto je predsednik Heraldice Slovenice. V okviru Heraldice promovira slovenske občinske in državne simbole s tradicionalnim izobešanjem slovenske zastave na Geossu. Je diplomant 5. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika. Nekaterim, predvsem mladim, je društvo Heraldica Slovenica dokaj nepoznano. Nam lahko na kratko predstavite, kdaj je bilo ustanovljeno, kako delujete in kakšne cilje zasledujete?Društvo Heraldica Slovenica je bilo ustanovljeno 10. junija 1991 pod imenom Slovenski ščit z namenom, da po vzoru sorodnih društev Zahodne Evrope skrbi za ohranjanje nacionalne slovenske identitete, ki je bila prekinjena z vstopom Slovenije v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naše društvo je prostovoljno združenje ljudi, ki jih druži posebno zanimanje za tisti del kulture, v katero sodijo heraldika, genealogija in veksiologija, kakor tudi sorodne znanstvene vede. Po 25. juniju 1991, ko je Slovenija postala samostojna država, smo se pričeli vključevati v  sorodne  mednarodne organizacije. V letu 1993 smo se včlanili v Svetovno združenje veksiologije (FIV) kot 32. članica tega svetovnega združenja. Zaradi našega imena Slovenski »ščit«, smo bili večkrat v neprijetnem položaju, zato smo se odločili, da ime preimenujemo v HGV društvo Heraldica Slovenica.Pred nekaj leti ste predlagali spremembo državne zastave, vendar neuspešno. Kakšne spremembe ste predlagali in zakaj?Pred leti smo imeli v petčlanski parlamentarni komisiji za spremembo državnih simbolov našega predstavnika gospoda dr. Petra Pavla Klasinca. Komisiji smo podali naš predlog zastave, ki pa ni bil sprejet. Imenovana komisija je sprejela več sto predlogov, vendar noben od predlogov ni dobil potrebnega konsenza. Na člane komisije je verjetno vplivala tudi anketa, ki je v tistem času potekala v Sloveniji. Anketa je namreč pokazala, da je več kot 60 % državljanov Slovenije zadovoljnih z našo zastavo.Pred časom je SDS predlagala, da se bi ob državnih prireditvah zapela celotna himna, kot določa ustava oziroma skrajšana verzija, tj. druga in sedma kitica Zdravljice. Se s predlogom strinjate?Dopolnitev državne himne je pred tremi leti predlagal naš častni član, pesnik in dramski igralec gospod Tone Kuntner. Njegov predlog je bil, da naj se v tekstovni del poleg sedme kitice Zdravljice doda tudi tretja kitica, ki govori o nas Slovencih. O grbu in zastavi govori 7. člen ustave, kjer piše, da je himna Slovenije Zdravljica. Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon. V zakonu pa je napisano, da je Himna Slovenije sedma kitica Zdravljice. Žal koalicijski poslanci tega ne razumejo. Tudi v dvorani državnega zbora se ne vznemirjajo, da grb Slovenije ni barvno oblikovan, kot ga predpisuje Ustava RS, poleg tega pa tudi po zakonu ni pravilno izobešen.Vlada 20-letnico osamosvojitve obeležuje s simbolom Triglava, kjer je med vrhovi številka dvajset. Kakšna je vaša ocena tega simbola?  Jubilejno dvajseto obletnico samostojne Slovenije žal obstoječa koalicija medlo praznuje in daje več poudarka 70. obletnici OF, kar je razvidno tudi iz samega simbola, ki spominja nanjo. Čudi pa, da so pozabili na NOG (Narodno osvobodilno gibanje), ki so ga bojevali vsi zavedni Slovenci v drugi svetovni vojni.24. junija 1991 je slovenska skupščina določila sedanjo slovensko zastavo in grb. Velikokrat je slišati, da državni funkcionarji premalo spoštujejo državne simbole.  Kako je mogoče izboljšati zavednost, pripadnost in odnos do slovenskih simbolov?Že petnajst let opozarjamo Vlade RS na državne simbole ob slovesnosti Dneva zastave, ki jo društvo Heraldica Slovenica vsako leto organizira v GEOSS-u v Spodnji Slivni pri Vačah. A razen izjem, odziva ni, kar nakazuje, da državne institucije, z izjemo slovenske vojske, premalo spoštujejo državne simbole. Primer je novo vozniško dovoljenje, na katerem naš grb ni viden. Resorno ministrstvo se izgovarja, da je dovoljenje izdelano po direktivah EU, kar pa ni res. Sosedna Avstrija ima na svojih vozniških dovoljenjih celo dva grba.Ali menite, da imamo Slovenke in Slovenci primeren odnos do slovenskih simbolov (zastave, grba)? Kako vidite domoljubje v naši državi?Žal se v Sloveniji premalo spoštuje slovenska nacionalna identiteta. Na spominskem kraju, na Wolfovi 8 v Ljubljani, je bila pred 163. leti prvič izobešena narodna zastava Slovenije, ki je 25. 6. 1991 postala državna zastava Republike Slovenije. Na Wolfovi 8 se slovenske zastave permanentno skruni, oziroma odstranjuje z drogov pred prazniki kot sta Dan državnosti in Dan zastave. Vse to je stvarno stanje domoljubnega duha nas Slovencev na vseh nivojih.