Jožef Jerovšek: "OZN naj bo tisti mednarodni forum, ki bo upanje za človeštvo, ki bo zaščitnik človekovih pravic in tudi zaščitnik vsakršne države, naj bo velika ali majhna."

Na Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije je potekalo slovesno zasedanje ob 20. obletnici sprejema Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Stališče je na seji podal tudi poslanec SDS Jožef Jerovšek.

Jožef Jerovšek: “Moram reči, da se še živo spominjam prizora, ko so na East Riverju dvigovali slovensko zastavo. To je bilo pred 50 leti in še nekako imam v spominu tisti ponos, ki me je preveval takrat, takrat še nisem bil v politiki, da je Slovenija ta visoki cilj dosegla. Kljub vsem slabostim in pomanjkljivostim Organizacije združenih narodov je to legitimacija popolnosti neke države. Na nek način sem bil vesel tudi tega, da smo prišli v OZN, ker sem se mladostno zanimal za Organizacijo združenih narodov, ker mislim, da predvsem tistim, ki se nekako nismo videli kot srednješolci v oblastniških strukturah v mladinski organizaciji, je bila to možnost politične debate na gimnaziji, kjer smo imeli Klub OZN in smo bogato diskutirali. Med drugim sem tam bil celo nadrejen sedanjemu predsedniku republike, gospodu Türku… /smeh/, ker je pač mlajši od mene. Zato naj v uvodu povem nekaj teh zanimivosti, ki se jih spominjam iz mladosti, predvsem tega, da je za govornico Združenih narodov, na Generalni skupščini, v septembru vsako leto prišlo do razlike med dvema svetovoma – med svetom, ki se je zavzemal z vsemi močmi za demokratične odnose, in včasih voditelji iz drugega sveta, iz drugih koncev, iz drugih političnih režimov, ki so imeli tudi določene izpade. Spominjam se že danes omenjenega Hruščova, ko je s čevljem udarjal po govornici; mislim, da je bilo to v OZN. Vendar je bilo članstvo v OZN za Slovenijo velik dosežek in mislim, da je prav, da je Slovenija tudi v bodoče vsestransko aktivna v Organizaciji združenih narodov, da doprinese k temu, da bo ta organizacija trajno sposobna zagotavljanja miru, da se ji ne bo zgodila podobna usoda, kot se je predvojnemu Društvu narodov, kajti sedaj smo v pogojih gospodarske krize, kar so nevarni časi. Ravno takrat se je zlomilo Društvo narodov, pred vojno, ko je bila tudi gospodarska kriza. Zavedam se realnega dometa OZN. Želim si predvsem, da je OZN učinkovit varuh spoštovanja človekovih pravic in forum, ki je sposoben pravočasno ustaviti grožnje nedemokratičnih in bolestnih teženj protiljudskih, diktatorskih režimov in oblastnikov. Recimo, v današnjem času sta takšna severnokorejski režim in iranska želja po nuklearnem orožju. Ali pa, če se spomnim zgodovine, je verjetno OZN vseeno preprečil bolno idejo, mislim, da že omenjenega jugoslovanskega zunanjega ministra, sicer Slovenca, o resoluciji, ki bi dajala pravico do koncentracijskih taborišč za politične nasprotnike, ali pa Brežnjeve ideje o omejeni suverenosti. Vse to ni šlo skozi Organizacijo združenih narodov in računam, da bo s slovensko pomočjo tudi v bodoče Organizacija združenih narodov tisti mednarodni forum, ki bo upanje za človeštvo, ki bo zaščitnik človekovih pravic in tudi zaščitnik vsakršne države, naj bo velika ali majhna. Hvala lepa.”