Jožef Jerovšek: "Občutki neizmerne sreče ob razglasitvi neodvisnosti bodo ostali v spominu vedno enaki."
ponedeljek, 9. 1. 2012V nadaljevanju objavljamo pogovor z Jožefom Jerovškom, novoizvoljenim poslancem SDS. Jožef Jerovšek se je rodil v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici, v kmečki družini, kot zadnji izmed petih otrok. Maturiral je na II. gimnaziji Maribor. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (oddelek za kemijo) v Ljubljani. Zaposlen je bil v TGA Kidričevo na delovnih mestih od pripravnika, raziskovalca, do tehničnega direktorja v podjetju SILKEM, ki je nastalo iz Tovarne glinice. Za postopek sinteze zeolita A je prejel takratno republiško nagrado za izume in patente. Leta 1996 se je zaposlil na občini Slovenska Bistrica kot vodja Oddelka za gospodarstvo in bil istega leta izvoljen za poslanca Državnega zbora. V mandatu 1996-2000 je bil predsednik Preiskovalne komisije Vič – Holmec, v naslednjem mandatu predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih služb, v mandatu 2004-2008 predsednik Odbora za zunanjo politiko, v mandatu 2008-2011 pa predsednik odbora za obrambo. Je poročen in ima hčer in sina. Žena Jožica je predmetna učiteljica – knjižničarka na osnovni šoli.Glede na to, da ste že skorajda “legenda” slovenskega parlamentarizma, nas zanima, kaj bi rekli o razvoju parlamentarne demokracije pri nas? Formalno smo delujoča parlamentarna demokracija. Pri njeni izvedbi vidim več pomanjkljivosti predvsem izven parlamenta, čeprav sta delo parlamenta in funkcija poslanca v medijih sistematično prikazovana negativno. “Nebodigatreba” pač, ki ju v socializmu, (ko je bilo »tako lepo«), ni bilo. Delo parlamenta in poslancev je primerljivo s prakso razvitih demokracij. Res pa je, da razvoj parlamentarizma stagnira. V odzivih na pomembne aktualne dogodke doma in v svetu nismo ažurni, ker nimamo parlamentarnega instituta – zahteva o stališču vlade, ki poslancem omogoča takojšnjo seznanitev o stališču vlade do nekega svežega dogodka in razpravo o tem stališču (npr. znižanje kreditne bonitete za Slovenijo). Drugje je razprava možna v enem dnevu, zato je koristna in ažurna, pri nas pa po treh tednih preko sklica nujne seje, ko le še utruja.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno? Za dobrega poslanca je potrebna široka razgledanost (zgolj titula ni garancija), delavnost, zmožnost hitrega odzivanja in predvsem poštenost in načelnost. Pomembno je poznavanje družbe in posluh za ljudi.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo – v političnem smislu – leto 2011?
Predvsem poglabljanje krize in nesposobnost njenega reševanja. Vse drugo so posledice. Tako propad nekaterih strank kot tudi uspešna prevara volivcev s preoblačenjem nekaterih v nova oblačila.Bili ste predsednik različnih delovnih teles, pa tudi preiskovalne komisije. Ali po vašem mnenju obstajajo kakšne podobnosti oziroma razlike pri vodenju posameznih delovnih teles?Vodenje vseh delovnih teles temelji na upoštevanju istih poslovniških pravil. Narava in tematika posameznega delovnega telesa pa narekujeta tudi različne prakse, različne politične poudarke in zelo različno konfliktnost sej. Dodatne razlike so pogojene s tem, da so seje preiskovalne komisije in odbora za zunanjo politiko pogosto zaprte za javnost. Vsakemu vodenju pa je mogoče dati neko osebno noto.Ali je po vašem mnenju kakšna razlika med poslanskim delom leta 1996 in danes? Danes se, na primer, vse seje prenašajo prek 3. parlamentarnega programa, včasih temu ni bilo tako …
Nekatere stvari so se zelo spremenile s spremembo poslovnika v letu 2003. To je prineslo pluse in minuse. Poslanska pobuda je omejena, prav tako pravica do replike. Je pa lažje načrtovanje časa razprav. S TV prenosom pa je poslansko delo približano ljudem, zmanjšale so se možnosti in učinek pristranskega, zavajajočega poročanja medijev s sej, čeprav se še vedno dogaja.Kaj pa retorika v državnem zboru? Pogosto je namreč slišati očitke o sovražnem govoru poslancev …
Parlament je specifična tribuna. Argumentirana, tudi ostra polemika, medklici, so tod nekaj normalnega. V drugih parlamentih je tega precej več, zato je medijska propaganda o večinoma nesprejemljivi retoriki v DZ predvsem v funkciji negativnega slikanja pomladne opcije. To je še bolj očitno po zadnjem mandatu, ko so bili nekateri vladni poslanci zelo žaljivi in sovražni, pa tega niso želeli opaziti, kaj šele obsoditi, ne predsedujoči, ne novinarji. Nekaj primerov: Poslanec Kumer je dr. Gorenaka imel za “slovenskega represivno izšolanega Džugašvilija (Stalina)”, Majda Potrata nas je zmerjala s “pujsi”, Rožej je mene imel za “kapota iz nacističnega taborišča”, da izpadov Slapnika in drugih niti ne omenjam. Če mediji ne bi imeli izrazito dvojnih meril pri obravnavi oziroma skrivanju teh izpadov, tega ne bi potenciral, saj obstaja šiba-volitve, ki takšne poslance izloči. Tudi letos je delovala.Kakšna je po vašem mnenju politična kultura pri nas nasploh?
Politična kultura v Sloveniji je tudi po meritvah uglednih tujih institucij izredno nizka. Zaradi tega smo država s pomanjkljivo demokracijo. S tem se strinjam. In dokler bodo vsi dnevni časopisi (lastniki in uredniki) naklonjeni samo eni politični opciji bo tako ostalo. Svež primer: V časopisni hiši Delo državnega praznika Božiča očitno ne priznavajo. Nedelo je na Božič izšlo, na praznik Novega leta pa ne. Zakaj razlika? Žaljivo ignoriranje! Zapostavljanja, drugorazrednosti, nepriznavanja ustavnih pravic in dvojnih meril zaradi politične pripadnosti je pri nas ogromno. Tudi v vrhovih politike! To ni samo nekultura, ampak politični primitivizem.Kakšni so vaši spomini na osamosvojitvene dogodke danes, po 20 letih?
Občutki neizmerne sreče ob razglasitvi neodvisnosti bodo ostali v spominu vedno enaki. Čeprav sem živel v Slovenski Bistrici, sem od začetka natančno sledil vsem dogodkom. Udeležil sem se protestov in zborovanj na Roški in Kongresnem trgu, zato mi bo takratna odločnost, zanos in upanje ostalo vedno v spominu. Prav tako osuplost in bes ob napadu okupatorske JLA. Ob končni zmagi in doseženi neodvisnosti sem se ob veselju in ponosu vedno ujel ob misli: Joj, da bi to doživel tudi moj oče, ki je o tem vedno sanjal in se bal, da nam zgodovina po zapravljenih priložnostih v letih 1918 in 1945, nove ne bo več ponudila.Za sintezo zeolita A ste prejeli takratno republiško nagrado za izume in patente. Vas v vaših razmišljanjih še kdaj zamika kemija oziroma ali imate na zalogi še kak nov izum oziroma patent?
Kemija je naravoslovna veda, zato je vez med tehniko in humanistiko. Poznavanje kemijskih zakonov je eden od ključev za razumevanje družbenih procesov. Kolikor je možno, kemijo, ki rešuje človeštvo in mu žal pogosto tudi grozi, seveda spremljam. Predvsem sledim informacijam o slovenski kemijski industriji. Včasih se mi zdi, da bi bilo sedaj potrebno izumiti spojino, ki bi krepila slovenstvo ter ljubezen do domovine in lastne države.Kaj je vaš moto?
Kette: »Popolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovanje!Foto: SDS in fotoarhiv DZ RS
Predvsem poglabljanje krize in nesposobnost njenega reševanja. Vse drugo so posledice. Tako propad nekaterih strank kot tudi uspešna prevara volivcev s preoblačenjem nekaterih v nova oblačila.Bili ste predsednik različnih delovnih teles, pa tudi preiskovalne komisije. Ali po vašem mnenju obstajajo kakšne podobnosti oziroma razlike pri vodenju posameznih delovnih teles?Vodenje vseh delovnih teles temelji na upoštevanju istih poslovniških pravil. Narava in tematika posameznega delovnega telesa pa narekujeta tudi različne prakse, različne politične poudarke in zelo različno konfliktnost sej. Dodatne razlike so pogojene s tem, da so seje preiskovalne komisije in odbora za zunanjo politiko pogosto zaprte za javnost. Vsakemu vodenju pa je mogoče dati neko osebno noto.Ali je po vašem mnenju kakšna razlika med poslanskim delom leta 1996 in danes? Danes se, na primer, vse seje prenašajo prek 3. parlamentarnega programa, včasih temu ni bilo tako …
Nekatere stvari so se zelo spremenile s spremembo poslovnika v letu 2003. To je prineslo pluse in minuse. Poslanska pobuda je omejena, prav tako pravica do replike. Je pa lažje načrtovanje časa razprav. S TV prenosom pa je poslansko delo približano ljudem, zmanjšale so se možnosti in učinek pristranskega, zavajajočega poročanja medijev s sej, čeprav se še vedno dogaja.Kaj pa retorika v državnem zboru? Pogosto je namreč slišati očitke o sovražnem govoru poslancev …
Parlament je specifična tribuna. Argumentirana, tudi ostra polemika, medklici, so tod nekaj normalnega. V drugih parlamentih je tega precej več, zato je medijska propaganda o večinoma nesprejemljivi retoriki v DZ predvsem v funkciji negativnega slikanja pomladne opcije. To je še bolj očitno po zadnjem mandatu, ko so bili nekateri vladni poslanci zelo žaljivi in sovražni, pa tega niso želeli opaziti, kaj šele obsoditi, ne predsedujoči, ne novinarji. Nekaj primerov: Poslanec Kumer je dr. Gorenaka imel za “slovenskega represivno izšolanega Džugašvilija (Stalina)”, Majda Potrata nas je zmerjala s “pujsi”, Rožej je mene imel za “kapota iz nacističnega taborišča”, da izpadov Slapnika in drugih niti ne omenjam. Če mediji ne bi imeli izrazito dvojnih meril pri obravnavi oziroma skrivanju teh izpadov, tega ne bi potenciral, saj obstaja šiba-volitve, ki takšne poslance izloči. Tudi letos je delovala.Kakšna je po vašem mnenju politična kultura pri nas nasploh?
Politična kultura v Sloveniji je tudi po meritvah uglednih tujih institucij izredno nizka. Zaradi tega smo država s pomanjkljivo demokracijo. S tem se strinjam. In dokler bodo vsi dnevni časopisi (lastniki in uredniki) naklonjeni samo eni politični opciji bo tako ostalo. Svež primer: V časopisni hiši Delo državnega praznika Božiča očitno ne priznavajo. Nedelo je na Božič izšlo, na praznik Novega leta pa ne. Zakaj razlika? Žaljivo ignoriranje! Zapostavljanja, drugorazrednosti, nepriznavanja ustavnih pravic in dvojnih meril zaradi politične pripadnosti je pri nas ogromno. Tudi v vrhovih politike! To ni samo nekultura, ampak politični primitivizem.Kakšni so vaši spomini na osamosvojitvene dogodke danes, po 20 letih?
Občutki neizmerne sreče ob razglasitvi neodvisnosti bodo ostali v spominu vedno enaki. Čeprav sem živel v Slovenski Bistrici, sem od začetka natančno sledil vsem dogodkom. Udeležil sem se protestov in zborovanj na Roški in Kongresnem trgu, zato mi bo takratna odločnost, zanos in upanje ostalo vedno v spominu. Prav tako osuplost in bes ob napadu okupatorske JLA. Ob končni zmagi in doseženi neodvisnosti sem se ob veselju in ponosu vedno ujel ob misli: Joj, da bi to doživel tudi moj oče, ki je o tem vedno sanjal in se bal, da nam zgodovina po zapravljenih priložnostih v letih 1918 in 1945, nove ne bo več ponudila.Za sintezo zeolita A ste prejeli takratno republiško nagrado za izume in patente. Vas v vaših razmišljanjih še kdaj zamika kemija oziroma ali imate na zalogi še kak nov izum oziroma patent?
Kemija je naravoslovna veda, zato je vez med tehniko in humanistiko. Poznavanje kemijskih zakonov je eden od ključev za razumevanje družbenih procesov. Kolikor je možno, kemijo, ki rešuje človeštvo in mu žal pogosto tudi grozi, seveda spremljam. Predvsem sledim informacijam o slovenski kemijski industriji. Včasih se mi zdi, da bi bilo sedaj potrebno izumiti spojino, ki bi krepila slovenstvo ter ljubezen do domovine in lastne države.Kaj je vaš moto?
Kette: »Popolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovanje!Foto: SDS in fotoarhiv DZ RS