Jože Tanko:"Dvojna merila predsednika vlade Mira Cerarja."

Osebni pogled na etiko in moralo se uporabljajo tudi za nespoštovanje Ustave Republike Slovenije in drugih predpisov, ki urejajo pravice poslancev, onemogočanje demokratično izvoljene opozicije, onemogočanje nadzora nad obveščevalno – varnostnimi službami in politično obračunavanje. Vodja poslanske skupine je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zavezami iz koalicijske pogodbe in uresničevanju standardov pravne države.Dne 18. septembra 2014 je bila imenovana 12. slovenska vlada, ki jo je potrdila koalicija, ki se je pred tem s koalicijskim sporazumom slovenski javnosti zavezala k uresničevanju standarda pravne države, spoštovanja institucij pravne in demokratične države ter k spoštovanje in uveljavljanju etike, integritete in morale v javnem sektorju.

V koalicijskem sporazumu, sklenjenim med Stranko Mira Cerarja, Demokratično stranko upokojencev in Socialnimi Demokrati, je mogoče zaslediti tudi zavezo, da je glavno poslanstvo te vlade povrnitev zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja. Delovanje vlade naj bi bilo utemeljeno najprej na državotvornih in šele nato na strankarskih načelih ter v spoštovanju institucionalnih in procesnih elementov demokratičnega sistema. V koalicijskem sporazumu je mogoče tudi zaslediti zavezo, da se bo dosledno spoštovalo načela pravne države kot pogoj za normalizacijo razmer. Posebne zaveze so namenjene nosilcem javnih funkcij, ki bodo morali biti zavezani načelu zakonitosti, etičnosti in transparentnosti. Koalicija se je tudi zavezala, da bo na vseh področjih pravosodja (tudi ministrstva za pravosodje) zagotovila visoko etično in pravno odgovorno delovanje vseh konstitutivnih delov pravosodja.

Dne 25. avgusta 2014 je ob imenovanju predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar izjavil:« Če bo kadarkoli padel nek sum na kogarkoli od nas, da je storil nekaj narobe, nezakonitega, neetičnega, kakorkoli, bomo zadevo vestno natančno proučili, in ko bomo ugotovili, kaj je na stvari, sprejeli ustrezne odločitve.«

Navkljub tej izjavi in kasneje danim zavezam v koalicijski pogodbi je predsednik Vlade Republike Slovenije za ministra za pravosodje predlagal mag. Gorana Klemenčiča, ki je med drugim opravljal tudi funkcijo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK), ki v skladu s 1. odstavkom 10. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije vodi KPK in organizira delo ter je tako tudi odgovoren za zakonitost delovanja KPK. Računsko sodišče Republike Slovenije je namreč v revizijskem poročilu »Pravilnost poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov« z dne 7. maja 2013 ugotovilo v primeru KPK kršitve kar osmih zakonov in treh uredb v letu 2011, med drugim tudi kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o nespoštovanju določil o obvezni protikorupcijski klavzuli. V letu 2011 je bil torej mag. Goran Klemenčič predsednik KPK in kot predsednik odgovoren za vodenje KPK v skladu z zakoni in drugimi predpisi in ni odpravil ali pa je celo sam povzročil kršitve zakonov in uredb, ki jih je pri organizaciji in vodenju ugotovilo Računsko sodišče Republike Slovenije.

Računsko sodišče Republike Slovenije je nedvomno institucija pravne države, ki nadzira porabo javnih sredstev in ugotavlja kršitve zakonov in drugih predpisov s tem v zvezi. Pri navedenih kršitvah ni šlo zgolj za sum nezakonitosti, temveč za dokončne ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije pri delovanju KPK, ki kažejo na serijsko netransparentno in nezakonito delovanje KPK. V skladu z zavezo predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Mira Cerarja, dne 25. avgusta 2014 takšnih kršitev ni potrebno niti vestno preučiti, saj jih je že ugotovila pristojna inštitucija. Navkljub temu je bil mag. Goran Klemenčič predlagan in s strani koalicije imenovan za ministra za pravosodje kot oseba, ki naj bi v skladu s koalicijsko pogodbo zagotovila »etično in pravno odgovorno delovanje vseh konstitutivnih delov pravosodja« in zagotovila »spoštovanje institucionalnih in procesnih elementov demokratičnega sistema«.

Po drugi strani pa je predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar v zvezi z mandatom poslanca Janeza Janše dne 24. septembra 2014 za Radio Slovenija izjavil: »Vsekakor je pa treba v naprej zakonodajno spremembo omogočiti to, da lahko nekdo, ki je pravnomočno obsojen na neko daljšo zaporno kazen, za neko problematično dejanje in sedi v parlamentu. In nenazadnje poglejte, da njegova stranka in on zahteva še to, da, v tem primeru torej gospod Janša, da sodeluje kot član v komisiji, ki naj bi nadzorovala obveščevalne in varnostne službe.« Po mnenju predsednika Vlade Republike Slovenije očitno zakonodaja dopušča, da volivke in volivci izvolijo pravnomočno obsojenega kandidata, vendar meni, da mora politična večina spremeniti zakonodajo tako, da to ne bo več mogoče. Takšno zakonodajo, ki ne ustreza njegovim političnim ciljem označuje za zakonodajo, ki je potrebna spremembe. Prav tako se mu zdi problematično, da bi poslanec s polnim mandatom bil član delovnega telesa Državnega zbora Republike Slovenije, čeprav ima to ustavno pravico.

Na eni strani dvojnih meril sedanje vladne koalicije je torej mag. Goran Klemenčič kot minister za pravosodje, ki je po ugotovitvah Računskega sodišča Republike Slovenije kršil zakone in druge akte, zaradi česar ni deloval zakonito, etično in transparentno ter je bil navkljub temu predlagan s strani predsednika vlade dr. Mira Cerarja in imenovan s strani koalicije za ministra za pravosodje. Na drugi strani dvojnih meril pa imamo poslanca Janeza Janšo, ki je bil izvoljen v skladu z Ustavo RS ter ima kot poslanec pravico sodelovati v delovnih telesih Državnega zbora Republike Slovenije, tudi v tistih, ki nadzorujejo varnostne službe, saj lahko nadzorujejo vsakega poslanca in ne samo njega. Razen seveda, če je koalicijski namen, da bodo v tem mandatu varnostne in obveščevalne službe (ponovno) namenjene nadzoru opozicije oziroma Janeza Janše.

Iz navedenega sledi, da gre za bistvene razlike med besedami in dejanji sedanje vladne koalicije in predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja. Pri tem pa se osebni pogled na etiko in moralo uporablja tudi za nespoštovanje Ustave Republike Slovenije in drugih predpisov, ki urejajo pravice poslancev, onemogočanje demokratično izvoljene opozicije, onemogočanje nadzora nad obveščevalno – varnostnimi službami in politično obračunavanje.

V zvezi z navedenimi dejstvi sprašujem Vlado Republike Slovenije:

1.    Ali nameravata Vlada Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije pri svojem delovanju dosledno (tudi za člane vlade) upoštevati določila koalicijske pogodbe, ki so navedena v tem poslanskem vprašanju?

2.    Kako nameravata Vlada Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije pri kadrovskih in drugih odločitvah zagotavljati koalicijsko zavezo, da bodo morali biti nosilci javnih funkcij zavezani načelu zakonitosti, etičnosti in transparentnosti?

3.    Ali bosta Vlada Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije spoštovala odločitve državnih institucij, kot je npr. Računsko sodišče, in bosta v skladu s koalicijskim sporazumom zagotovila, da bodo nosilci javnih funkcij (vključno z ministrom za pravosodje) zavezani načelu zakonitosti, etičnosti in transparentnosti tako, da osebe, ki so ravnale nezakonito in netransparentno, ne bodo opravljale javnih funkcij?

4.    Ali bosta Vlada Republike Sloveniji in predsednik Vlade Republike Slovenije pri izvajanju koalicijske pogodbe v okviru  izvajanju zavez etike in transparentnosti odločala glede na osebne poglede članov Vlade Republike Slovenije do etike in transparentnosti ali pa bosta uporabljala splošna načela etike in transparentnosti, ki bodo veljala za vse enako?