Jože Tanko: Zakaj pristojni organ odkrivanja v zvezi z grožnjo direktorja SDV Janeza Zemljariča ni izvedel preiskave?

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta naslovil pisno poslansko vprašanje glede (ne)ukrepanja organov odkrivanja v zvezi z grožnjami predsedniku SDS V začetku februarja je v slovenski politični in širši družbeni prostor vnesla vznemirjenje in zaskrbljenost izjava, ki naj bi konec novembra 2012 prišla iz ust direktorja Službe državne varnosti (SDV) v nekdanji totalitarni državi Janeza Zemljariča. Slednji je bil v zadnjih mesecih omenjan v povezavi z aktivnostmi navedene službe, ki so brez dvoma pomenile grobo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Gre za izjavo Janeza Zemljariča, ki naj bi konec novembra lani na sestanku izjavil: »Janšo je treba ubit, ubit, ubit.«. Pri tem velja spomniti, da je takrat Janez Janša opravljal funkcijo predsednika Vlade Republike Slovenije. Informacija o navedeni izjavi je bila zabeležena v pismu Stanislava Venigerja, generalnega direktorja policije, ki je o tem obvestil vodjo CVZ GPU. Pismo je bilo v začetku februarja objavljeno v številnih tiskanih in audio medijih, na nekaterih spletnih portalih in bilo tako dostopno širši javnosti ter organom in institucijam pravne države. Takšna domnevna izjava direktorja SDV Janeza Zemljariča, ki ne poziva samo k sovraštvu in nestrpnosti, ampak celo k likvidaciji, brez dvoma sodi v ekscesni primer, zato je ukrepanje pristojnih organov odkrivanja in pregona ter odziv ostalih institucij, katerih delo se navezuje na področje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pričakovano in nujno z vidika ohranjanja vrednot demokratične družbe (http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaje/policijski-vir-zemljari%C4%8D-grozil-jan%C5%A1i-z-ubojem-%C2%BBjan%C5%A1o-je-treba-ubit-ubit-ubit%C2%AB).  

V zvezi z navedenimi grožnjami predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, ki so sledile zloveščim izjavam in pisem vidnih članov Zveze borcev Slovenije (npr. »novoletni« dopis in govor Mitje Klavora, generalnega direktorja ZZB NOB na Tisju, govor Milana Gorjanca, »novoletno« pismo Janeza Lesjaka), smo predstavniki Slovenske demokratske stranke na pristojne institucije dne 3. februarja 2014 naslovili zahtevo za pojasnila v zvezi z omenjenimi grožnjami predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši. Gre za grožnje oziroma izjave, ki ustvarjajo okoliščine, ki spodbujajo nestrpnost in sovraštvo. S strani Vrhovnega državnega tožilstva smo prejeli pojasnilo, da so odstopili vlogo Okrožnemu državnemu tožilstvu. S strani Policije, kot organa odkrivanja, smo prejeli mlačno pojasnilo z navedbami zakonskih določil, da je kaznivo dejanje ogrožanje varnosti po spremembi, ki je začela veljati v maju 2012 pregonljivo na zasebno tožbo. Minister za notranje zadeve je podal pojasnilo, da je seznanjen z odgovorom Policije in da podpira vsa njena prizadevanja pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti varovanih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija ter drugi interni akti s tega področja.   

Menim, da bi morala biti navedena grožnja s smrtjo preganjana po uradni dolžnosti, saj je predsednik Slovenske demokratske strank Janez Janša v času izrečene grožnje opravljal funkcijo predsednika vlade in je bil tudi varovana oseba. Predkazenski postopek bi moral steči, pri čemer bi se morala Policija pri kriminalistični preiskavi opreti na 108., 353. (prvi odstavek 108. člena KZ-1: »… napad na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine…«) in 359 člen Kazenskega zakonika. Pri tem poudarjam, da je že samo napeljevanje h kaznivemu dejanju kaznivo po 37. členu KZ-1. Če je za kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora najmanj tri leta, se napeljevanje obravnava kot poskus kaznivega dejanja, tudi če ni bilo poskusa kaznivega dejanja.

V zvezi z navedenim ministra, pristojnega za notranje zadeve sprašujem:

1.    Zakaj pristojni organ odkrivanja v zvezi z grožnjo direktorja SDV Janeza Zemljariča ni izvedel kakršnekoli preiskave, pri katerih bi se oprl na prvi odstavek 108. člena KZ-1 (»…napad na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine…«), 353. člen in 359. člen KZ-1, in sicer ob upoštevanju 37. člena KZ-1 (Že samo napeljevanje h kaznivemu dejanju po 37. členu KZ-1 je kaznivo. Če je za kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora najmanj tri leta, se napeljevanje obravnava kot poskus kaznivega dejanja, tudi če ni bilo poskusa kaznivega dejanja.)? Obenem pričakujem, da slovenski javnosti predstavite rezultate preiskave in ukrepe, ki so jih v zvezi s to grožnjo sprejeli.

2.    Ali je pristojni organ odkrivanja po objavi dokumentov v reviji Reporter, ki izkazujejo, da je slovenska Udba razpolagala z množico sredstev za »tiho« likvidacijo, med njimi tudi z »obstojnimi strupi« ter množične teroristične aktivnosti, uvedel kakšno preiskavo z namenom, da se razjasni, kjer se ta sredstva nahajajo danes?