Jože Tanko, vodja Poslanske skupine SDS o imenovanju ravnateljev

Vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je na današnji novinarski konferenci govoril na temo šolstva. Poudaril je, da so “kadrovske zadeve, predvsem imenovanje ravnateljev in direktorjev zavodov s področja šolstva je pomembna zadeva, zato bi morali izbrati najboljše kadre ki poleg pedagoške stroke obvladajo še ekonomska znanja in imajo komunikacijske sposobnosti. To področje kadrovskih imenovanj je zelo občutljivo, ker se jih hitro prime etiketa, da gre za politično kadrovanje. Deloma to drži, saj so postopki naravnani tako, da v odločanju sodeluje tako aktualna politika na lokalnem kot na državnem nivoju.” V zadnjem času smo spremljali precej refleksij na imenovanje oziroma neimenovanje nekaterih ravnatelje s strani ministra Milana Zvera, kar je povzročilo pravi plaz obtožb iz LDS (stranke ki je celotno poosamosvojitveno obdobje vodila področje šolstva). Jože Tanko odgovarja, da “vse poteka enako, kot je potekalo v preteklosti. Upoštevajo se iste zakonske osnove in velja ista praksa. Tudi neimenovanj ravnateljev je manj kot v preteklem obdobju pod prejšnjim ministrom Slavkom Gabrom.” Tanko nadaljuje, da “imenovanje ravnateljev poteka na dveh ravneh in sicer, prva raven je oblikovanja pogojev, kdo sploh lahko kandidira za mesto ravnatelja in druga raven je sam postopek, ki ga vodijo šola, lokalna skupnost in nazadnje še ministrstvo. Vsak del predstavlja določeno sito. Vsa gonja proti ministru se je začela z neimenovanjem g. Račečiča, ki je hkrati tudi predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije in protestira s pomočjo LDS, SD, SVIZ in nekaterih članov t.i. civilnih družb. Vsi skupaj pa so zelo nedosledni in politično motivirani. Gospod Račečič kot predsednik pred tem ni niti enkrat javno reagiral, ko njegovi stanovski kolegi niso dobili obrazložene odločbe o neimenovanju s strani takratnega ministra Gabra. Tudi združenje ravnateljev se na to ni odzvalo, zganili so se šele takrat ko gospod Račečič osebno ni dobil soglasja. Šele takrat je ocenil da bi minister moral odločitev obrazložiti in da bi moral imeti podlago za pritožbo. Dejstvo je, da njegovo ravnanje lahko ocenimo najmanj nekolegialno vsekakor pa politično. Ocenjujemo ga kot nastavek in nadaljevanje Gabrove šolske oziroma kadrovske politike”. “Reagira se samo tam, kjer ustreza LDS-ovi politični opciji. V tem primeru je seveda bučno odreagirala tudi Gabrova veja politikov. Zato so začeli javni pritisk in sklicali celo izredno seja odbora za šolstvo in šport. Vse pa je po našem mnenju neutemeljeno, ker je celotno ravnanje ministra Milana Zvera bilo v skladu z zakonom in tudi dosedanjo prakso. Vse skupaj nosi jasno politično sporočilo: kar je počel Gaber ne sme biti dopuščeno Zveru in kar je bilo dopuščeno LDS, ne sme početi vladajoča koalicija”, nadaljuje Tanko. LDS je vložila popravek zakona ki se nanaša na imenovanje ravnateljev, kjer naj bi se vneslo v odločbe obrazložitev ob neimenovanju. Ob neimenovanjih v časih ministra Gabra v nobenem primeru ni bila podana obrazložitev. V kontekst imenovanja ravnateljev sodijo zakonske osnove, predvsem določbe o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, v katerih so opredeljeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, ki kandidira za ravnatelja. Sprejeta so bila leta 96, dopolnjevala pa so se z novelami istega zakona. V zadnjem obdobju kar 1/4 ravnateljev ne izpolnjuje osnovnih pogojev, ampak samo pogoje iz prehodnih določb zakona, ki pravi da tisti, ki že dalj časa opravljajo ravnateljsko funkcijo, kljub neizpolnjevanju izobrazbenih pogojev lahko opravljajo ravnateljsko funkcijo. “Vendar pa je tako dolgo prehodno obdobje problematično. Nedopustno je, da tisti, ki vodi izobraževalni zavod v več kot dveh mandatih ne uspe izpolniti osnovnih, torej strokovnih pogojev (izobrazba). Veliko ravnateljev tako tudi po 1.septembru 2005 ne bodo izpolnjevali vseh strokovnih pogojev pogojev. Pri vsem tem pa ne moremo reči, da gre za neke izjeme, torej, da se o posameznih kandidatih presoja na poseben način, ampak je v preteklosti šlo za uveljavitev generalne zakonske določbe in politično odločitev, s katero se je ljudem omogočilo opravljanje funkcije ravnatelja, kljub neizpolnjevanju pogojev. Del krivde v slabih rezultatih naših učencev, ki se kažejo v primerjalnih rezultatih (Timss) je s tem tudi v tem, da izobraževalne ustanove v veliki meri vodijo ljudje, ki sami ne izpolnjujejo strokovnih pogojev. Ravnatelji, ki ne izpolnjujejo pogojev, so pomemben del časa porabili zato, da so onemogočili tiste, ki imajo pogoje in bi radi kandidirali, vendar so bili izločeni iz teh postopkov. Med njimi so tudi ravnatelji, za katere so izobraževalne ustanove plačale izobraževanje, da bi s tem pridobili pogoje, pa jih kljub temu niso. Ti ki ne izpolnjujejo pogojev, bodo lahko v vlogi vršilca dolžnosti samo še eno leto. Tudi določene reforme v šolstvu so se slabo peljale in izpeljale zaradi pomanjkljive strokovnosti ravnateljev, ki so slepo potrjevali rešitve, ki niso bile vedno dobre. S tem so nekritičnost do slabih rešitev šolske reforme kompenzirali z dovoljenjem, da zasedajo mesta ravnatelja. Ni tako sporno, da so ravnatelji brez pogojev zasedali mesta ravnateljev, kot je sporno to, da je zakon oziroma sistem to dopuščal in to toliko časa. Minister Milan Zver pri reševanju nima na voljo kakšnih posebnih možnosti. Potrebno bo imenovati vršilce dolžnosti ravnateljev in v roku enega leta speljati postopke in imenovati ljudi, ki bodo izpolnjevali vse pogoje za opravljanje ravnateljske funkcije”, zaključuje Jože Tanko.