Jože Tanko: Vlada ob vseh organih pregona ustanavlja ad hoc preiskovalno komisijo.
ponedeljek, 15. 6. 2015Zakaj se je vlada odločila, da bo ob nacionalnem preiskovalnem uradu, specializiranem državnem tožilstvu, finančni upravi ustanovila še lastne preiskovalne komisije? Poslanke in poslanci so na današnji redni seji Državnega zbora postavljali poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom in ministricam. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi z zakonodajo, ki predvideva preiskovalno komisijo nacionalnega pomena.JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Leta 2003 in 2004 so prišli na dan podatki o koruptivnih dejanjih v Telekomu, o prodaji, o poceni prodaji Sistemske Tehnike Viator Vektorju ter 300 milijonsko pismo o nameri za nabavo osem kolesnikov s Pavčnikovo Sistemsko Tehniko. Vpletene so bile znane osebe in družbe iz omrežja tedanje Liberalne demokracije, na primer Golobič, Ultra, Kocijančič in še vrsta drugih imen. Temu je sledil piarovski manever Ropove vlade. Ustanovila je Komisijo za preprečevanje korupcije, Drago Kos je postal njen predsednik. A Kosova komisija ni preiskovala korupcije v Telekomu ali pri prodaji Sistemske Tehnike, nevpletenih v ta javna očitana koruptivna dejanja, ampak je vso aktivnost usmerjala v Patrio, ki ji je sledil proces proti Janezu Janši. Šlo je za večletno nategovanje javnosti, ko so nedolžni postali krivi, krivih pri Telekomu pa se ni niti omenjalo, kaj šele preiskovalo. Epilog z odločbami Ustavnega sodišča pa poznate.Sedaj je situacija podobna. Na dan prihajajo podatki o korupciji, kaznivih dejanjih in političnih povezavah pri nastajanju bančne luknje in pri trošenju denarja v TEŠ. Spet se omenjajo nekatera ista imena, kot pri Telekomu, na primer Golobič, Ultra in drugi, ki so sodelovali pri tej bančni luknji. Čeprav se s tovrstnimi kaznivimi dejanji ukvarjajo NPU, specializirano državno tožilstvo, FURS, imamo pa tudi preiskovalko v Državnem zboru, vaša vlada predlaga zakon, po katerem bi Vlada bančno luknjo in TEŠ preiskovala s svojima preiskovalnima komisijama, kar pomeni, da bi prevzela preiskavo NPU specializiran državnemu tožilstvu in DZ. Gre za podoben pristop kot pri ustanovitvi KPK in zdi se, da tudi za tem vladnim projektom stojijo isti akterji, iste sive eminence, kot pred desetletjem in da je tudi cilj isti, najti alternativne krivce za bančno luknjo in TEŠ. Najbrž sta za to kljub številnim pomislekom dva od bivših iz KPK, Praprotnik in Kos, že preventivno angažirana v Novi Ljubljanski banki, največji bančni luknji, da bosta pravilno pripravila dosjeje in usmerjala preiskave.Spoštovani predsednik vlade, zakaj se je vlada odločila, da bo ob nacionalnem preiskovalnem uradu, specializiranem državnem tožilstvu, finančni upravi ustanovila še lastne preiskovalne komisije. V čem je smisel tega pristopa? In, ali je morda kakšna politična stranka ta zakon funkcionarju vlade, ki ga je pripravil posebej priporočila?DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani gospod poslanec, Jože Tanko, hvala za to vprašanje. Vlada se je na začetku mandata zavezala, da bo skušala v bistveno večji meri praktično uveljaviti načelo pravne države v vseh njegovih segmentih, in seveda tudi tam, kjer je potrebno na zakonodajni ravni narediti spremembe, ki bodo to omogočile. Odločali smo se tudi, in to je zapisano v koalicijskem sporazumu, da bomo preiskali nekatere zadeve, recimo, da bo tu opravljena revizija, revizija TEŠ6. In imate prav, zavezani smo temu, da preiščemo takšne nepravilnosti, kot ste jih omenjali, kot so tudi bančne luknje in podobno, pri čemer smo ugotovili, da edina pot v tej smeri je lahko normalno zakonita, takšna, ki gre v skladu z Ustavo in zakoni, v skladu s pravno državo, pri čemer pa dosedanje poti, denimo različne preiskovalne komisije, različni postopki državnih organov, ki so delovali morda preveč nepovezano vsak zase, niso, kot ste sami ugotovili, prinesli zadosti uspeha oziroma ponekod ni bilo uspeha praktično nobenega, zato smo se odločili, da predlagamo Državnemu zboru poseben zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, ki bo omogoča hitro koncentrirano in celovito izvedbo neodvisne preiskave oziroma nadzora velikih projektov, kot je recimo projekt TEŠ6 ali nastanek bančnih lukenj in podobno. Naj takoj povem, da ne bo dvoma, nobena stranka ne stoji zadaj za tem zakonom kot sama, to podpira Vlada kot celota, koalicija kot celota. In ta zadeva mislim, da je nesporna tudi v luči pravne države, tako da tudi če bi jo predlagal kdo drug poseben bi bili lahko vsi tega zelo veseli. Naj pa povem, da seveda za tem ne stojijo nobeni drugi akterji, nobeni ljudje iz ozadja, nobene sile, ki ste jih omenili, in še posebej ta vlada ne bo podpirala, nasprotno. Nasprotovala bo temu, da bi se iskali neki alternativni krivci, da bi se politična pozornost preusmerjala od pravih problemov in tistih pravih afer, ki jih je treba raziskati. Predlog zakona, ki sem ga omenil je prvi poskus v zgodovini samostojne Slovenije, ki po uspešnem zgledu drugih držav, recimo Islandije, Irske in Avstrije prinaša pravno podlago za sistemske preiskave nepravilnosti pri izvedbi večjih investicijskih projektov, ki smo jih financirali vsi davkoplačevalci. In v preteklosti smo bili praktično pri vseh investicijah državnega pomena priča številnim odmevnim poročanjem medijev o različnih sumih kot ste rekli, potem pa se marsikje ni dogodilo to, da bi prišlo do pravnega epiloga v obliki neki konsistentne in celovite slike o vzrokih, dejavnikih in razlogih za te nepravilnosti in še manj v obliki s kakšnimi izjemami seveda, to so bile, tudi neke hvalevredne izjeme, s kakšnimi sodnimi epilogi. Torej, predlog daje zdaj pravno podlago za ustanovitev posebnih preiskovalnih komisij, ki bodo izvedle osredotočene sistemske preiskave oziroma revizije vseh faz, načrtovanja ter izvedbe projektov državnega pomena. Komisije bodo sestavljene iz predstavnikov ključnih nadzorstvenih institucij in z njimi bodo dolžni sodelovati vsi, ki so kakorkoli poslovno sodelovali pri preiskovanem projektu. Tudi njihove ugotovitve bodo predstavljene javnosti in to zelo transparentno v obliki poročila. Skratka gre za to, da tisto, česar ne more opraviti neka preiskovalna komisija na ravni Državnega zbora, zaradi svojih pristojnosti in narave svojega delovanja ali pa morda ne en sam organ v sistemu države denimo bodisi samo policija, bodisi Računsko sodišče in podobno, da se to ustrezno poveže, da se na ravni države s pomočjo bi rekel tega, kar vlada predlaga vzpostavijo te komisije, ki bodo imele povezane bi tako rekel, kompetence in dejavnosti in potem seveda bodo zadevo iskale na način in preiskovalni(?) način kot je omenjen v samem zakonu. Poglavitna rešitev zakona, naj samo še to povem je omogočiti celovito in v relativno kratkem času izvedeno preiskavo priprave in izvajanja projekta državnega pomena, pri kateri se pojavi resen dvom o pravilnosti, gospodarnosti oziroma smotrnosti neke investicije ali poroštva. Toliko, hvala lepa.JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Odgovor je nedosleden. Najprej vi ste oziroma minister Klemenčič je 28. oktobra dobil od stranke Zares pismo, s katerim poziva ministra, da pripravi točno tak zakon, kot ga je sprejela vlada. To se pravi, res nisem brez razloga naštel tiste, ki so bili vpleteni v te razne afere in dejansko je eden izmed tistih, ki je globoko v teh zgodbah pri Telekomu, pri bančni luknji in še kje poziva vlado, da ustanovi preiskovalno komisijo. Namen je spet, da se zadeva preusmeri, da se poišče žrtve in potem krivdo prevali na tretje osebe.Kar zadeva pa NPU in ostale institucije. Mi imamo v državi Nacionalni preiskovalni urad, ki je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na državni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področja gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije. V določenih primerih pa tudi s področja organiziranega kriminalitete, povezane z novimi informacijskimi tehnologijami, ter zahtevnejših oblik klasične kriminalitete. Poleg tega ima specializirano državno tožilstvo, na nacionalni ravni torej imamo vse, kar bi omogočilo izvedbo korektne in konkretne preiskave. Ne rabimo nobenih ad hoc vladnih komisij. In glede na to, da predlagate, da bi mnogi nekdanji funkcionarji, ki so bili v teh institucijah, kot so Računsko sodišče, Ustavno sodišče, bili vrhovni državni tožilci, člani KPK in tako naprej, vršili ta dejanja, se postavlja vprašanje, zakaj tega ne počnejo, ko so v redni službi. V institucijah, v katerih so zaposleni, menim, gospod predsednik, da to, česar se je lotila vlada, pomeni samo deplasiranje in preusmeritev pozornosti od realnih projektov k namišljenim.
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa gospod Tanko. Nekako ne razumem te vaše zaskrbljenosti, upam, da ne celo strahu pred tem, da bomo ustanovili še nek bolj učinkovit organ oziroma telo, ki bo razširil in maksimalno izkoristil že obstoječe mehanizme nadzora, da bi končno prišli do tega, kar v marsičem nismo uspeli prej, da bi razkrili dejansko ljudi, ki so odgovorni za številne afere, ki so oškodovale državljane za stotine milijonov evrov. Mislim, da bi se morali veseliti tega, da bomo lahko to naredili in opravili, ampak prepuščam to parlamentarni diskusiji, kajti kot veste zakon je zdaj v Državnem zboru. Naj samo rečem, da ne poznam nobenega pisma, ki bi ga stranka Zares poslala gospodu ministru Klemenčiču. Jaz samo vem to, da sem jaz osebno lansko leto poklical ministra k sebi na razgovor in ga prosil, da v najkrajšem možnem roku pripravi delovni predlog tega zakona, ker se tu ne sme čakati, da to opravi s pomočjo strokovnjakov, tako iz področja javne uprave kot tudi zunanjih strokovnjakov in drugih institucij tako da jaz vem samo to, da nas je k temu zavezala delno že koalicijska pogodba, na splošno tudi v tem, da se zavzemamo za pravno državo. konkretno v tem, da moramo opraviti ali spodbuditi revizijo TEŠ 6, predvsem pa sem se kot veste sam nenehno zavzemal za to, da bomo izboljšali to našo pravno državo, jo resnično razvili, da bo takšna kot si jo želimo in v tej smeri že delujemo. Bilo je že kar nekaj zakonskih sprememb predlaganih oziroma prihajajo v Državni zbor. Treba bo izboljšati marsikaj v sistemu bi rekel še pravosodja in tudi državne uprave in še marsikaj v tem smislu. Predvsem pa vidim ravno v tem in s tem končujem kar mi tu predlagamo, en dodaten element ko se skuša vse tiste kapacitete, ki jih imamo, združiti, povezati, da bomo končno prišli do tega kdo je odgovoren za določene te hude škandale, ki so ljudi, kot sem rekel škodovali za stotine milijonov ali celo milijardo evrov in kar je nenazadnje eden od razlogov, da smo danes v tako globoki, še vedno neki finančni krizi iz katere pa hvala bogu se počasi in uspešno zdaj končno prebijamo ven. Hvala lepa.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Nad odgovorom predsednika vlade sem zaskrbljen. Če predsednik vlade ugotovi, da Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo, Finančna uprava Republike Slovenije, Urad za preprečevanje pranja denarja, Komisija za preprečevanje korupcije in še kaj in to so inštitucije, ki jih v tej državi imamo, ne delujejo, potem je primarna naloga predsednika vlade, da ukrepa ali s spremembo pooblastil ali jim naloži, da se drugače organizirajo in povežejo, ali pa enostavno predlaga spremembe v teh institucijah. To je naloga vlade, ki pač naj bi bdela nad temi zadevami. Če predlagate vi ustanovitev vladne preiskovalne komisije v kateri bodo na primer nekdanji ustavni sodnik ali ustavna sodnica recimo, da je to gospod Ribičič ali pa da je recimo nekdanji vrhovni sodnik ali vrhovna sodnica, recimo da je to gospod Polič, ali da bo v tej komisiji nekdanji član senata Komisije za preprečevanje korupcije -prej sem dva že omenil, gospoda Praprotnika, ki je preventivno v banki in gospoda Kosa, ki je tam pogodbeno preventivno v banki in študirata dosjeje, potem od te preiskovalne komisije ne bo nič. Že prej smo ugotovili, da je bila ustanovljena KPK že leta 2004 izključno zato, da je preusmerila pozornost in poiskala tarčo tam, kjer se korupcija in kazniva dejanja niso dogajala. To vam je dalo navsezadnje odgovor Ustavno sodišče. In če mislite vi te stvari tako voditi, potem se ve, da je na obzorju naslednja tarča.Kar zadeva pa pismo. Gospod predsednik, jaz vam bom izročil pismo stranke Zares iz 28. oktobra, ki je naslovljeno na bivšega predsednika Senata za preprečevanje korupcije in vašega ministra gospoda Klemenčiča, kjer predlagajo ravno to. Leta 2004 je bil še v funkciji, ki je lahko predlagal Komisijo za preprečevanje korupcije, zdaj je v funkciji, ko lahko da pobudo nekdanjemu strankarskemu kolegu, da ustanovi neko tako ad hoc vladno preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala z vsem drugim, samo ne s preiskavo dejanskih kaznivih dejanjv bančni luknji. Navsezadnje, gospod Klemenčič je pri, takrat ko je bil član senata KPK pregledoval bančno luknjo, govoril o sivih eminencah, imen pa enostavno ni hotel povedati, ne preiskovalni komisiji ne ne vem komu drugemu.
Skratka, gospod predsednik, predajam vam to pismo stranke Zares, in seveda, čeprav imamo že splošno razpravo o zakonu, na naslednji seji predlagam, da opravimo tudi odgovor predsednika Vlade na postavljeno poslansko vprašanje.
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa gospod Tanko. Nekako ne razumem te vaše zaskrbljenosti, upam, da ne celo strahu pred tem, da bomo ustanovili še nek bolj učinkovit organ oziroma telo, ki bo razširil in maksimalno izkoristil že obstoječe mehanizme nadzora, da bi končno prišli do tega, kar v marsičem nismo uspeli prej, da bi razkrili dejansko ljudi, ki so odgovorni za številne afere, ki so oškodovale državljane za stotine milijonov evrov. Mislim, da bi se morali veseliti tega, da bomo lahko to naredili in opravili, ampak prepuščam to parlamentarni diskusiji, kajti kot veste zakon je zdaj v Državnem zboru. Naj samo rečem, da ne poznam nobenega pisma, ki bi ga stranka Zares poslala gospodu ministru Klemenčiču. Jaz samo vem to, da sem jaz osebno lansko leto poklical ministra k sebi na razgovor in ga prosil, da v najkrajšem možnem roku pripravi delovni predlog tega zakona, ker se tu ne sme čakati, da to opravi s pomočjo strokovnjakov, tako iz področja javne uprave kot tudi zunanjih strokovnjakov in drugih institucij tako da jaz vem samo to, da nas je k temu zavezala delno že koalicijska pogodba, na splošno tudi v tem, da se zavzemamo za pravno državo. konkretno v tem, da moramo opraviti ali spodbuditi revizijo TEŠ 6, predvsem pa sem se kot veste sam nenehno zavzemal za to, da bomo izboljšali to našo pravno državo, jo resnično razvili, da bo takšna kot si jo želimo in v tej smeri že delujemo. Bilo je že kar nekaj zakonskih sprememb predlaganih oziroma prihajajo v Državni zbor. Treba bo izboljšati marsikaj v sistemu bi rekel še pravosodja in tudi državne uprave in še marsikaj v tem smislu. Predvsem pa vidim ravno v tem in s tem končujem kar mi tu predlagamo, en dodaten element ko se skuša vse tiste kapacitete, ki jih imamo, združiti, povezati, da bomo končno prišli do tega kdo je odgovoren za določene te hude škandale, ki so ljudi, kot sem rekel škodovali za stotine milijonov ali celo milijardo evrov in kar je nenazadnje eden od razlogov, da smo danes v tako globoki, še vedno neki finančni krizi iz katere pa hvala bogu se počasi in uspešno zdaj končno prebijamo ven. Hvala lepa.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Nad odgovorom predsednika vlade sem zaskrbljen. Če predsednik vlade ugotovi, da Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo, Finančna uprava Republike Slovenije, Urad za preprečevanje pranja denarja, Komisija za preprečevanje korupcije in še kaj in to so inštitucije, ki jih v tej državi imamo, ne delujejo, potem je primarna naloga predsednika vlade, da ukrepa ali s spremembo pooblastil ali jim naloži, da se drugače organizirajo in povežejo, ali pa enostavno predlaga spremembe v teh institucijah. To je naloga vlade, ki pač naj bi bdela nad temi zadevami. Če predlagate vi ustanovitev vladne preiskovalne komisije v kateri bodo na primer nekdanji ustavni sodnik ali ustavna sodnica recimo, da je to gospod Ribičič ali pa da je recimo nekdanji vrhovni sodnik ali vrhovna sodnica, recimo da je to gospod Polič, ali da bo v tej komisiji nekdanji član senata Komisije za preprečevanje korupcije -prej sem dva že omenil, gospoda Praprotnika, ki je preventivno v banki in gospoda Kosa, ki je tam pogodbeno preventivno v banki in študirata dosjeje, potem od te preiskovalne komisije ne bo nič. Že prej smo ugotovili, da je bila ustanovljena KPK že leta 2004 izključno zato, da je preusmerila pozornost in poiskala tarčo tam, kjer se korupcija in kazniva dejanja niso dogajala. To vam je dalo navsezadnje odgovor Ustavno sodišče. In če mislite vi te stvari tako voditi, potem se ve, da je na obzorju naslednja tarča.Kar zadeva pa pismo. Gospod predsednik, jaz vam bom izročil pismo stranke Zares iz 28. oktobra, ki je naslovljeno na bivšega predsednika Senata za preprečevanje korupcije in vašega ministra gospoda Klemenčiča, kjer predlagajo ravno to. Leta 2004 je bil še v funkciji, ki je lahko predlagal Komisijo za preprečevanje korupcije, zdaj je v funkciji, ko lahko da pobudo nekdanjemu strankarskemu kolegu, da ustanovi neko tako ad hoc vladno preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala z vsem drugim, samo ne s preiskavo dejanskih kaznivih dejanjv bančni luknji. Navsezadnje, gospod Klemenčič je pri, takrat ko je bil član senata KPK pregledoval bančno luknjo, govoril o sivih eminencah, imen pa enostavno ni hotel povedati, ne preiskovalni komisiji ne ne vem komu drugemu.
Skratka, gospod predsednik, predajam vam to pismo stranke Zares, in seveda, čeprav imamo že splošno razpravo o zakonu, na naslednji seji predlagam, da opravimo tudi odgovor predsednika Vlade na postavljeno poslansko vprašanje.