Jože Tanko: "Vlada kadruje ljudi, ki so pripoznani kot serijski kršitelji zakona."
ponedeljek, 17. 11. 2014Tako na primer preureditev prostorov KPK v višini dvaindvajset tisoč evrov ni bila načrtovana v finančnem načrtu. Prav tako je KPK plačala izvajalcu za več kot 11.000 evrov dodatnih del, ki jih ni bilo v pogodbi in ni bil podpisan niti aneks za to. Leta 2011 je KPK nabavila za skoraj 18.000 evrov premičnega premoženja, kar tudi ni bilo načrtovano v finančnem načrtu za leto 2011. Samo v teh treh primerih je KPK nezakonito porabila več kot 50.000 evrov. Šlo je za kršitve tako zakona o javnih financah kot zakona o izvrševanju proračuna.
Spoštovani predsednik Vlade, kakšni so razlogi, da ste v tako kratkem času tako radikalno spremenili stališča, ki ste jih samo nekaj mesecev prej ravno tako brez rezervno zagovarjali, ko zamenjujete osebe, ki jim ne očitate slabega dela, kršenja pravil pravne države ali naetičnosti, na drugi strani predlagate na funkcijo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za delovno mesto ali pa so pripoznane kot serijski kršitelji zakona? Prosim za vaš odgovor.
DR. MIRO CERAR: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora. Spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovani gospod Tanko. Na vaše vprašanje odgovarjam na naslednji način. Če odmislim nekatere insinuacije, ki seveda ne držijo, tako recimo s tem / nerazumljivo / in podobno bi rekel, da je kadrovanje Vlade doslej potekalo povsem normalno in v skladu z načeli, ki smo jih kot stranka in ki jih koalicija v Vladi še vedno zagovarjamo. Trudimo se in dejansko to tudi delamo, da na mesta kamor je treba imenovati, bi rekel, prave kadre imenujemo kompetentne kadre, torej strokovno usposobljene kadre z integriteto in tiste, ki so vredni zaupanja.
Če dovolite samo nekaj podatkov, recimo, v glavnem je šlo pri teh kadrovanju na začetku, začetno obdobje vlade, v veliko primerih na kadre, ki so vezani na tako imenovani mandat funkcionarja, se pravi gre za delovna mesta na zaupanje. Se pravi, kadrovanje v kabinetih. Tu smo najprej zmanjšali obseg možnih zaposlitev v kabinetih ministrstev in kabinetu Vlade. Torej, prej je bilo to 6, sedaj smo šli na 5, največ 5 zaposlenih takšnih kadrov. In tukaj, normalno, kadrovali, tako kot vsaka vlada, ljudi, ki jim namenjamo zaupanje, ki so dovolj kompetentni in tako naprej. Potem smo zelo pazili, da pri ostalih kadrovanjih enostavno ne gremo v neko nerazumno kadrovanje, kot ste rekli, da ne bi menjali kompetentnih, zanesljivih strokovnih ljudi in smo opravili nujne menjave samo tam, kjer smo ocenili, da je to nujno potrebno za normalno delovanje te vlade in koalicije. Doslej smo od 71 možnih zaposlitev v okviru Vlade, ministrstev in kabineta predsednika, zasedli 31 mest, pri čemer smo sledili tem kriterijem, ki sem jih omenil. Kot ste recimo omenili nekatera kadrovanja, kot je recimo zamenjava gospoda Venigerja, gospoda Božiča in tako naprej, bi samo na teh primerih pojasnil, da gospod Veniger je povsem profesionalno se tudi sam izrazil v tej zamenjavi, da jo doživlja kot korektno. Odločil se je za upokojitev, dobil precej visoko odpravnino, ki omogoča naš sistem, mislim, da je to čez 70.000 evrov, kajti takšna je zakonodaja, drugače se ne da. Je pa enostavno pristal na to rešitev brez vsakega problema in se je strinjal s to možnostjo, ki jo pač ministrica v tem primeru ima, da v roku enega leta postavi na mesto generalnega direktorja policije osebo s katero bo lahko sodelovala, ki je v tem primeru oseba vredna vsega zaupanja, strokovno, po integriteti in drugače zelo dobro sprejeta tako na strani policije, kot javnosti. Podoben je bil, recimo, proces pri zamenjavi načelnika generalštaba, kjer je v sporazumu s sedanjim načelnikom, ki je izrazil željo, da odide na drugo funkcijo v tujino, prišlo do te zamenjave. Minister jo je izvedel, torej po poprejšnjem posvetovanju in ustreznih obrazložitvah, in tudi tukaj stvar v ničemer pravzaprav sporna. Vsi ti postopki in tudi drugi, ki ste jih omenjali so potekali zakonito. In naj omenim še, ker ste navedli ministra gospoda mag. Gorana Klemenčiča, vi ste mu že prej očitali, torej vaša stranka, nepravilnosti, ki naj bi jih ugotovila KPK, Komisija za preprečevanje korupcije, v zvezi s poslovanjem, pravzaprav, oprostite Računsko sodišče v zvezi s poslovanjem KPK-ja. Po natančni proučitvi vse dokumentacije, tako bi rekel, poročila Računskega sodišča, kot tudi odgovora, ki je za vas pisno pripravljen in je na voljo vsakomur, da si ga ogleda, je zelo jasno, da več kot 90%, tako v približni oceni, nepravilnosti, ki jih očitate gospodu Goranu Klemenčiču in njegovi skupini, torej članom KPK-ja v tistem času, ni nastala in ne izvira iz časa njegovega mandata. To so bile nepravilnosti, ki jih je njegova komisija, da tako rečem, podedovala od prejšnje komisije, jih takoj detektirala, na nek način prijavil, se zavzela za njihovo odpravo in jih večino odpravila v zelo kratkem času, ostale pa kasneje. In tistih preostalih nekaj procentov, če se tako izrazim, teh nepravilnosti, je pa bilo spet posledica učinkov iz prejšnjih obdobij, s čimer so se morali soočiti v tej novi komisiji, kar je lepo obrazloženo pisno, v gradivu, ki ga bo ministrstvo oziroma sam minister predložil in iz tega vsega izhaja, da dejansko sedanjega ministra, takratnega predsednika KPK-ja ni mogoče / znak za konec razprave/ oziroma očitati mu tukaj nekih nezakonitosti. Tako, da zaključujem, da enostavno te trditve ne držijo, Vlada kadruje v skladu z zakonom, v skladu s stališči oziroma načeli, za katere smo se zavzemali, tako v / izklop mikrofona/.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Vi pravite, da ste menjali ljudi, na ta mesta imenovali kompetentne ljudi. Razumeti je, kot da ti ljudje, ki ste jih zamenjali niso bili kompetentni. In glede na to, ko ste že spomnili, kolega vašega ministra gospoda Vebra, on je dejal, da ponuja formulo menjav tudi ostalih ministrov vlade. Torej ne gre za tako briljantna izhodišča in način, kot ste vi to povedali, ampak gre enostavno za zamenjave po sili razmer, na nek določen pritisk.
Kar pa zadeva gospoda Klemenčiča pa sem jaz vam v primeru, ki sem ga navedel, naštel samo stvari, ki so vezane na njegov mandat in na odločitev opreme prostorov KPK-ja, ki jih je izvedla Komisija za preprečevanje korupcije po odločitvi senata, ki ga je vodil gospod Klemenčič. To si lahko pogledate v poročilu Računskega sodišča, tam je napisanih več teh 2.28, 2.B, 2.28C, 2.82E, to so vse stvari, ki so vezane izključno na mandat gospoda Klemenčiča in na njegov senat. Gre pa najbrž za protizvočno zaščito prostorov, kjer je opravljal, ki je bila njegova pisarna pa najbrž tam so tudi kakšna zaslišanje opravljali.
Pa še nekaj je, gospod Klemenčič je pozabil prijaviti tudi podjetja svoje žene na Komisijo za preprečevanje korupcije, eno izmed teh podjetij je bilo ustanovljeno novembra 2011, globoko v mandatu senata, ki ga je vodil Klemenčič, pa ste najbrž tudi spregledali in to je najbrž težko razložljivo, da predsednik senata sam sebi ne poroča in ne prijavi družb, ki bi morale biti podvržene omejitvi poslovanja. To najbrž vemo vsi. In moram reči, da vam v tem delu vaš odgovor ne odgovarja dejanskemu stanju in poročilu Računskega sodišča, gospod predsednik.
DR. MIRO CERAR: Hvala lepa. Bom samo na kratko dopolnil. Kar zadeva kompetence je seveda jasno, da v vsaki sferi delovanja državne uprave, javne uprave, tudi širše, je več ljudi, ki so lahko kompetentni za opravljanje določene funkcije. Recimo, poslanske, državnega sekretarja, načelnika generalštaba ali direktorja Policije. To je popolnoma jasno in tu gre za to, da včasih, in praviloma se to dogaja tudi po menjavah Vlade nastanejo neke nove okoliščine, oblikujejo se neke nove politične usmeritve znotraj Vlade in zato mora predvsem minister, tudi celotna Vlade, gledati na to, kdo je v okviru visoko zahtevanih kompetenc najbolj usposobljena oseba, ki lahko najbolj skladno kompetentno, koherentno deluje v skladu s takšno politiko vlade.Torej, tu ne gre za to, da bi komurkoli, ki je bil na nek način, v tem primeru zamenjan in je nastopil neko drugo, v teh primerih zelo pomembne funkcije ali pa recimo za upokojitev pri gospodu Venigarju, ampak, da gre za to, da oni ne bi bili kompetentni. Šlo je enostavno za to, da so pristojni ministri videli, da za uresničevanje nadaljevanja politike te vlade, ki nadaljuje politiko države, pač v nekem kontekstu so primernejše lahko v tem momentu neke druge osebe. Kot sem pa rekel, je pa ravno v teh primerih, ki ste jih omenjali prišlo do nekega celo sporazuma, do nekih bi rekel zamenjav, ki so sledile nekim željam. V enem primeru je prišlo kasneje do upokojitve, v drugem primeru je prišlo do tega, da se je bivši načelnik generalštaba pravzaprav premaknil oziroma odšel na drugo zelo pomembno in častno bi rekel temu delovno mesto. Kar zadeva gospoda Klemenčiča bi pa, torej našega ministra, bi pa samo ponovno poudaril, da je iz poročila, ki je pisno, ki vam je seveda na razpolago, ki je podano prav na zahtevo, bi rekel, poslansko zelo jasno pojasnjeno, zakaj, tudi tiste manjše kršitve, kot sem ji reče, ki so se nadaljevale iz prejšnjega mandata in so potem ostale v mandatu, ki ga je prevzel s svojim vodenjem v okvir, torej gospod Klemenčič. Zakaj te kršitve ne predstavljajo toliko resnih ali pomembnih kršitev, da bi bilo utemeljeno in upravičeno, da se mu postavlja pod vprašaj njegova integriteto ali njegovo etičnost. Tako, da stojim na stališču, ki sem ga izrazil, nimam dvoma v to, da je minister Klemenčič oseba z integriteto, ki je to tudi v preteklosti vedno znova dokazala. Hvala lepa.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Z odgovorom predsednika vlade nisem zadovoljen, zato predlagam, da v skladu s poslovnikom, z drugim odstavkom 246. člena Državni zbor opravi razpravo o odgovoru predsednika vlade. Jaz sem postavil tukaj dokaj jasno vprašanje, spremembi kriterijev. Vi ste šli praktično vso to evolucijo, gospod predsednik vlade od tega, da ste izrazili ničelno stopnjo tolerance do nespoštovanja pravne države, do koruptivnih zadev, do nezakonitosti. V primeru gospoda Klemenčiča, pa ste to zadevo zelo relativizirali, tudi sedaj. Gospod Klemenčič, če je šlo za ugotovitve slabega dela njegovega predhodnika, kot predsednik senata za preprečevanje korupcije, Komisije za preprečevanje korupcije, ni ukrepal proti tistemu, ki je te nezakonitosti počel. Istočasno je po poročilu Računskega sodišča sam izpeljal vrsto postopkov, mimo pravne podlage, mimo Zakona o javnih financah, mimo Zakona o izvrševanju proračuna. Več kot za 50 tisoč evrov, v enem poslovnem letu je bilo odločitev KPK-ja, ki niso bila pokrita s postopkom in zakonom.Istočasno je ta gospod načelu KPK-ja izrekel velike mandatne kazni oziroma za globe, za kršitve, ki jih je pri teh nadzorih ugotavljal. Istočasno. In zdaj sprašujemo, saj se lahko vprašamo, kakšno integriteto ima človek, ki ni ukrepal proti kršitvam, če drži to, kar ste vi rekli, gospod predsednik, da se bile to kršitve njegovega predhodnika proti svojemu predhodniku. Sam je nekaj stvari povzročil, Računsko sodišče je napisalo, kaj, vi pravite, da je tega samo 10 %, ampak je to storil, ni pa to ničelna stopnja, kar govorite tolerance.Istočasno bo potem še kaznoval tiste, ki jih je v svojih pregledih obdeloval. Kakšno je to spričevalo nekoga, ki se potem usede in ga vi predlagate ob ničelni stopnji tolerance do vseh napak namesto ministra za pravosodje. Vi ste pogrnili, gospod predsednik vlade, na 1. točki. Doslednost nikakršna. Ničelna stopnja tolerance, če ste rekli, da to ni vse njegovo, ste naslednjič pogrnili in jaz ne razumem, zakaj izpostavljate neke stvari, ki jih v prvem naslednjem koraku porušite. Tudi pri imenovanju gospoda Očka na čelo Sove. Gospod ni izpolnjeval pogojev za imenovanje na funkcijo, pa ste to speljali. Torej, kakšni kriteriji veljajo? Tisti iz predvolilnega obdobja ali prakticum? To se pravi tisto, kar boste vi, kar vi uporabljate za izpeljavo ciljev, ki ste si jih zadali. Se pravi predlagam, da o tem opravimo razpravo. Hvala lepa.