Jože Tanko: Visoka gospodarska rast bi morala biti priložnost za znižanje davčnih obremenitev državljanov

Poslanke in poslanci zadnji dan januarske seje na predlog poslanske skupine SDS razpravljajo o noveli zakona o dohodnini, s katero predlagamo znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih in zvišanje splošne dohodninske olajšave. V imenu poslanske skupine SDS je stališče podal vodja Jože Tanko.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! No, mogoče stavek državnemu sekretarju. Na ta »ad hoc« smo čakali tri leta in pol, da bi se pogovorili, da bi pojasnili stvari, ki so, ki jih načrtujete, nameravate narediti na področju davkov. Zdaj v tem času tega čakanja na ta, naš tako imenovani »ad hoc« pristop pa se je zgodilo marsikaj. Najprej so se spremenile razmere, zdaj tistih težkih razmer takoj s Pahorjevo vlado in po Pahorjevi vladi ni več, stanje v državi se izboljšuje, razmere so boljše. Zdaj zasluge za to gredo pač izključno gospodarski aktivnosti družb in ne boste našli, ne glede, kako se trudijo vladni predstavniki, nobenega ukrepa, ki bi karkoli prispeval k temu, da bi gospodarstvo imelo boljši zagon, boljše pogoje, pa tudi ne boste našli ukrepa, ki bi kaj takega prinesel državljanom, to se pravi, fizičnim osebam.

Zdaj, gospodarstvo je pač uspelo na trgu, izvoz raste, tudi investicije gospodarstva rastejo. To se pozna delno tudi potem v žepih državljanov, tudi na porabi, ampak ta optimizem se je hitro pogasil s tem, ko je vlada krizne davke, to se pravi zaradi sile razmer povišane davke, postavila in zakoličila kot trajne davke. Zdaj, vlada zaradi teh višjih prilivov v proračun in tudi druge blagajne pač ni storila nič. Viška denarja ni porabila za, bom rekel iz poplačevanja ali zniževanja javnega dolga, viška denarja v proračun in druge sisteme ni namenila zato, da bi izboljševala gospodarsko okolje, ampak je enostavno več ali manj večji del tega porabila zato, da je začela zaposlovati v javnem sektorju.

V tem mandatu je po podatkih vlade se dodatno zaposlilo okrog 8.800 ljudi. Na letni ravni pomeni to dodaten fiksen strošek države približno 300 milijonov evrov in ta strošek bo bremenil, vse nadaljnje vlade, ne samo v času gospodarske rasti, ampak predvsem takrat, ko se bodo trendi obrnili. Prav tako se ni v tem mandatu naredilo nič na racionalizaciji porabljenih sredstev oziroma pridobljenih sredstev. Proračunski viri se trošijo neracionalno, primer imate TEŠ, imate primer drugega tira, imate primer korupcije v zdravstvu, pravzaprav na teh področjih ni zaznati popolnoma nobene aktivnosti, da bi se pristriglo peruti, da bi se izpeljale kakršnekoli sankcije zaradi neracionalnih trošenj proračunskih virov. Zdaj, edino kar bi bilo možno, da bi bila vlada na tem področju učinkovita, je pa to, da je zastalo črpanje sredstev iz sedanje finančne perspektive. To je pač problem in tu je odgovorna država in na tem področju ni narejenega dovolj in zaostaja se zelo močno za pričakovano dinamiko črpanja sredstev.

Zdaj, visoka gospodarska rast je in visoki prihodki v proračunu so priložnost, da se na področju racionalizacije davčnih obremenitev naredi korak naprej. Ne tako, da se pozna to nekje za decimalno vejico, ampak da so te spremembe bolj korenite. Zdaj, kakorkoli to gledamo, previsoki davki tako ali tako znižujejo potenciale za investiranje, tako na področju gospodarstva kot tudi na področju zasebništva, fizičnih oseb in tudi tistih gospodarskih subjektov, ki so dohodninski zavezanci. Zdaj s tem, ko se jih prekomerno obremenjuje, se zmanjšuje njihove možnosti razpolaganja z lastnimi viri, omejuje se jih v tem, da načrtujejo sami svojo pot razvoja in tudi v tistem delu, kjer niso gospodarstveniki tudi porabe in očitno je, se tu pojavi pač ta filozofija levih koalicij, da je treba čim več pobrati, da se lahko potem čim več razdeli. To se pravi, da se ljudi spravi v neke kolone, v neke vrste pred raznoraznimi okenci in pa tudi pred vrata resorjev ministrstev, kjer uradniki odločajo kaj je pametna investicija za nekoga in kaj ne

Zdaj, moram reči, da tudi okolje, ki je okrog nas, je aktivno na področju spreminjanja davkov. Zdaj, spreminjajo se davki v Švici, znižujejo se dohodnine v Avstriji, na Hrvaškem, davčne spremembe se delajo v Italiji, pravzaprav vse to naše sosednje okolje v razmerah, v katerih smo, pa smo približno v podobni situaciji, delajo na tem, da okolje postaja privlačnejše, ugodnejše, atraktivnejše in da ljudje postajajo tudi bolj zadovoljni, prav tako gospodarske družbe. Le pri nas se vztraja na prekomerno visokih davkih, pa naj gre to na DDV ali za dohodnino. In pa tudi prispevki so relativno visoki.

Zdaj, v Slovenski demokratski stranki smo v zaključku lanskega leta predlagali spremembe dveh zakonov, ki ste ju zavrnili. Danes imamo tu še dva davka, še dva zakona, ki urejata dvoje področje davkov, to se pravi dohodnino in katastrski dohodek.  Žal smo tudi za ta dva naša zakona prejeli negativno mnenje vlade, kot je že običaj.

V Slovenski demokratski stranki v tem mandatu nismo sposobni napisati niti enega zakona, za katerega bi vlada dala pozitivno mnenje. Malo neobičajno je to, da največja opozicijska stranka v Državnem zboru z tradicijo do osamosvojitve naprej, ki je tudi dvakrat vodila vlado, ne bi bila sposobna napisati zakona, ki bi pritegnil vlado in da bi ga vlada podprla in dala pozitivno mnenje. Malo neobičajno je to, da največja opozicijska stranka v tem Državnem zboru s tradicijo od osamosvojitve naprej, ki je tudi dvakrat vodila vlado ne bi bila sposobna napisati zakona, ki bi pritegnil Vlado, da bi ga vlada podprla in tudi, da bi prišlo do kakšnih sprememb. Ampak pač tako je. Samovšečnost in moč, ki jo imate, je tista, ki določa tudi vsebino. Žal. Problem ni SDS, problem ste vi in problem so tudi ljudje, ki morajo s takim bremenom pravzaprav živeti.

Dejstvo je, da se pri dohodnini, že pri minimalni plači veliko obremeni to minimalno plačo, tudi dodatno še s prispevki in moram reči, da če ste prebrali to našo obrazložitev, vidite, da je približno 40 % minimalne plače, to se pravi, da je bruto na minimalno plačo 40 % višji, kar pomeni, da se vzame veliko. Če greste v naslednje skupine plač, to se pravi v povprečne ali dvakratne povprečne plače, so te stvari še hujše, še bolj obremenjujoče, rastejo eksponentno. Moram reči, da je to, kar zadeva trenutne razmere, pretirano. Država toliko denarja ne potrebuje

Te temeljne rešitve, ki jih predlagamo s to novelo zakona, so tri. Najprej znižanje stopenj dohodnine za vse dohodninske razrede, in sicer predlagamo znižanje za dve odstotni točki. Mislim, da je to korak, ki gre v pravo smer. Ta ukrep ima sicer nekaj finančnih posledic. Mi smo ocenili, da jih je okoli 90 milijonov evrov na letni ravni. Mislimo, da je ta trend razbremenjevanja, da se lestvica premika proti oziroma spušča, primeren ukrep. Druga stvar, ki jo predlagamo, je dvig splošne olajšave na 3.500 evrov. Se pravi, da se ta splošna olajšava dvigne za 200 evrov. Tudi tu je nekaj finančnih posledic. Mi smo ocenili, da jih je okrog 150 milijonov. Tudi to ni pretirano. Kar zadeva pa kmečka gospodinjstva, ki so še posebej v težki situaciji po vseh teh stvareh, ki so jih doletela v zadnjem času, pa predlagamo, da se dvigne prag iz 200 na 500 evrov. To je prag, od katerega je kmečko gospodinjstvo zavezanec za plačilo DDV oziroma zavezanec za plačilo dohodnine.

Mislim, da je potrebno takim stvarem v teh razmerah, v katerih smo, prisluhniti in tudi podpreti. Morda boste v koaliciji in v vladi nasprotovali tem našim predlogom, zato ker ste tako mnenje tudi že napisali, vendar moram reči, da je pred vami priložnost, da te naše predloge popravite, izboljšate, lahko ponudite tudi višja znižanja stopenj dohodnine, ugodnejšo splošno olajšavo in tudi lahko ponudite ugodnejšo stopnjo za katastrske zavezance. Ne glede na to, da imamo v Slovenski demokratski stranki izkušnje tudi z vlado v času dobrih, ugodnih gospodarskih razmer, vas lahko samo spomnim, da smo na podobne razmer, ki so bile v letih 2004–2008, reagirali drugače, kot reagira sedanja koalicija.

Takrat smo pripravili davčno reformo, dohodninsko in tudi spremembo davkov od dobička pravnih oseb. Moram reči, da je bila ta reforma usklajena tudi takrat z opozicijskimi Socialnimi demokrati in prinesla je približno 1,2 milijarde evrov finančnih učinkov. Približno polovico za fizične osebe oziroma dohodninske zavezance in približno polovico za gospodarske družbe. Zdaj, velik del tega, kar je bilo takrat odpuščenega ali pa razbremenjenega, se je tako ali tako prelilo v investicije, to se pravi, da so gospodarske družbe tudi lažje prebrodile krizo, ki je sledila, in seveda tudi dohodninskim zavezancem, da so lahko tudi tega, del tega spravili v porabo. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo v času te krize, če teh razbremenitev ne bi naredili. Če teh razbremenitev ne bi naredili. To se pravi, predpostavljamo lahko, da bi se vse zablokiralo.

Vendar, če ste tako dobri, kot govorite, kot sporoča predsednik vlade, celo zdaj v Davosu, tudi nam v Državnem zboru, potem bi najbrž lahko dali podporo našemu zakonu, pravzaprav ne bi smela biti vprašljiva in bi ta zakon šel v drugo obravnavo v Državnem zboru. In če ste res tako dobri, bi morali takšne rešitve, ki jih predlagamo zdaj v Slovenski demokratski stranki, predlagati najkasneje že lani v okviru rednega dela vlade. Zdaj, to bi morali predlagati tudi zato, da v tem delu Evrope ne bomo ostali otok, ki bo znan po visokih davkih. Prej sem povedal, da vse naše sosedstvo je že znižalo davke, jih še znižuje, želi biti privlačnejše, atraktivnejše, želi imeti zadovoljnejše ljudi in boljše pogoje za gospodarstvo in visoki davki pač niso spričevalo. Tudi uspešna vlada, katerakoli je, se v normalnih razmerah, v dobrih razmerah ne more hvaliti s tem, da imamo visoke davke.

Treba je davke znižati tudi zato, da ne bodo sosednje države ustvarjale bolj propulzivne pogoje za svoj srednji sloj in da se pri nas ne bomo hvalili in delali na tem, da bodo čim daljše čakalne vrste pred okenci državnih uradov in bodo tam vlagali razne vloge za socialne in druge pomoči.  Skratka, pričakujem, da boste ta naš predlog zakona, ki je vložen podprli in ga spustili v nadaljnji postopek. Hvala lepa.