Jože Tanko: V Pozitivni Sloveniji eno govorijo in drugo delajo
petek, 1. 6. 2012Referendum o takem zakonu, ki ima direktne finančne posledice za državo, ima nedvomno lahko katastrofalne posledice za Slovenijo?Prav gotovo. Gre za izredno slabo sporočilo. Vsi vemo, da nam ne gre dobro, da trošimo mnogo preveč, da tako ne gre več naprej in da je potrebno nekaj storiti, če hočemo, da se nekaj spremeni. Vsi pričakujemo, da na bolje. Toda ta poteza policijskih sindikatov je ravno nasprotna – sploh ne dopušča, da bi se spremenilo karkoli. Kot da bi želeli ali uživali v tem, da bo šlo državi še slabše, da se bo kriza še bolj zaostrila, da bo denarja še manj. Referendum bo v primeru realizacije, tudi če ne bo uspešen, najmanj prepolovil učinke zakona. Če pa bi bil uspešen, pa se lahko za leto dni poslovimo od sprejemanja učinkovitih ukrepov in večine reform. Nikoli niso bile in najbrž nikoli ne bodo zadovoljne prav vse interesne skupine, vendar mora biti usoda države pred interesi kogarkoli. Policija je eden od stebrov države in že zato ji ne bi smela spodmikati tal pod nogami.
Ali lahko zaradi tega pade vlada?Če se policisti ne bodo premislili in bodo vztrajali z referendumom, bo potreben resen razmislek v koaliciji, kako naprej. Saj ne bomo mogli storiti skoraj nič. Pred nami so pogajanja o novem socialnem sporazumu ter priprava in sprejemanje proračunov za leti 2013 in 2014, kjer bo ponovno potrebno iskati rezerve in vprašanje je, če se sploh splača nadaljevati pod takimi pogoji in pritiski. Blokiran pa bo tudi kdorkoli drugi, ki bi eventualno za nami prevzel vodenje države.Slovenija je v veliki meri izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno je odvisna tudi od tujih finančnih trgov, zato ni vseeno, kakšna sporočila pošiljamo v svet. Ne našim kupcem v tujini in ne tujim finančnikom. Vendar če je usoda države tako močno odvisna od policije, potem smo policijska in ne demokratična država. Žal edina v EU.Morda znajo nezadovoljne skupine res bolje upravljati z državo in če je tako, potem nima smisla, da vztrajamo. Imam pa občutek, da nihče od njih ne bi želel prevzeti krmila in se resno lotiti posla. Tudi dosedanja ravnanja nekaterih strank in njihovih liderjev me ne prepričajo.
Očitno je, da smo prišli do točke, ko postaja jasno, da je potrebno nekaj narediti na področju referendumske zakonodaje, da se ta demokratični institut preveč zlorablja za povsem parcialne interese določenih skupin in s tem ogroža celotno nacijo. V četrtek zvečer ste se v zvezi s tem sestali predsedniki strank in vodje poslanskih skupin. Kakšen dogovor so dosegli? V kakšno smer naj bi šle spremembe referendumske zakonodaje?Vprašanje referendumov, ki se je ponovno izpostavilo v zadnjem času, predvsem kot podton pri tistih, ki imajo težave s podporo vnosu fiskalnega pravila v ustavo, po mojem mnenju ni ključno vprašanje tega trenutka. Je pa prikladno za zavlačevanje vnosa fiskalnega pravila v ustavo. Usoda države prav gotovo ni odvisna od tega, ali lahko zahteva referendum tretjina poslancev ali Državni svet. Nedorečeno ostaja vprašanje, kaj je sploh lahko predmet referenduma, in obstaja možnost, da se bo to polje precej zmanjšalo. Zaostrovanje pogojev za prag veljavnosti ali izločitev dela vsebin iz referendumskega odločanja pa je tudi tehtno vprašanje. Če bo kvorum previsok, bodo lahko referendum odločili tisti, ki jih ne zanima nobeno javno odločanje, niti volitve, še manj referendumi, torej tisti, ki predstavljajo naraščajoči delež volilnega absentizma. Ta se na volitvah že približuje 40 %, na večini referendumov pa krepko presega 60 %. Prepustiti njim, da imajo prevelik vpliv na veljavnost javnih odločanj, je najbrž nespametno. Podpiram pa referendumski dan.
Na omenjenem sestanku ste govorili tudi o zlatem fiskalnem pravilu. Potrebne dvotretjinske večine za vnos fiskalnega pravila v ustavo trenutno ni. Z zmago socialista Françoisa Hollanda v Franciji se v Evropi spreminja tudi odnos do fiskalnega pakta, ki je podlaga za vnos fiskalnega pravila v ustavo. Bo fiskalno pravilo počakalo na boljše čase?Najverjetneje zapis v ustavo ne bo mogoč v kratkem času. Podpora je premajhna in nič ne kaže na kakšno spremembo. Francoske volitve niso pri slovenskih parlamentarnih strankah spremenile nobenega stališča. So pa postavile le še večje okope pri tistih, ki že do sedaj niso podpirali zapisa fiskalnega pravila v ustavo. Zmaga Hollandea jim je prišla kot naročena. Vprašanje pa je, kaj politična sprememba v Franciji prinaša Evropi. Lahko se zgodi, da bo med novimi francoskimi stališči in ukrepi razlika. Lahko precej velika. Ne bi me presenetilo. Stvarnost je večkrat drugačna od predvolilnih predstav in dejanskih možnosti in zato najverjetneje ne bo kakšnih pomembnih sprememb skupnih evropskih stališč in politik, četudi je Hollande v svojih izjavah kakšen poudarek, ki ga pri nas za njim ponavlja Janković, izrekel večkrat kot njegov predhodnik Sarkozy.
Ali se bo počakalo na odločitev kongresa Socialnih demokratov, saj je znano, da se dosedanji predsednik SD Borut Pahor goreče zavzema za vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, medtem ko so njegovi protikandidati do tega bolj zadržani ali mu celo nasprotujejo?Pahor je kot predsednik vlade izkusil evropsko politiko in se zaveda, kaj pomenijo zaveze. Fiskalne še posebej. Njegova vlada je dala EU več takih zavez, a jih žal ni zmogla izpolniti. Tudi njegovi ministri, nekateri so sedaj njegovi glavni strankarski oponenti, so tedaj glasovali zanje. Sedaj so obrnili ploščo. Za resno politiko to ni dobro. Kaže, da so Pahorjevi strankarski nasprotniki bolj na liniji borcev in Jankovića kot socialdemokracije. Mislim pa, da kongres socialdemokratov ne bo prinesel bistvene spremembe stališča v SD in da bo razdeljenost njihovih poslancev podpori ostala.Za vpis fiskalnega pravila v ustavo se zavzemamo tisti, ki želimo vzdržne, uravnotežene in pregledne javne finance, ko se lahko v proračunih porabi le toliko, kolikor se vanje nateče denarja brez kreditov. Tisti, ki temu zapisu v ustavo nasprotujejo, pa vidijo priložnost v zadolževanju in življenju na veliki nogi na ali za tuj račun.
Kako pa deluje poslanska skupina PS po odhodu Jankovića iz državnega zbora?Kakšne posebne razlike v vsebini ni opaziti. Vsebine ni bilo ne prej in je ni zdaj. Več ali manj so samo nezadovoljni, nič jim ni prav, nobena stvar jim ni dovolj dobra in kar naprej nekaj protestirajo. Še vedno eno govorijo in drugo delajo. Če so kar naprej ponavljali, da bodo podprli rešitve, ki jih bodo podprli sindikati, kljub podpisom ključnih sindikalnih central, niso podprli ne rebalansa in ne zakona o uravnoteženju javnih financ. Še vedno so pri vseh temeljnih rešitvah a priori proti. So pa precej zaostrili retoriko, veliko več je žalitev, neprimernih primerjav in verbalnih grobosti. Skratka, sprostili so se.
Vi ste vodja poslanske skupine največje vlade stranke. V koaliciji je pet strank. Kako poteka usklajevanje med vami?Predvsem je potrebno veliko potrpežljivosti in vse mora potekati predvidljivo, v skladu z dogovori in s pričakovanji partnerjev. Če hočemo doseči dobre rešitve, ki približno zadovoljijo koalicijske stranke, si moramo vzeti čas, zato je kakšno zadevo potrebno večkrat prijeti v roke. Kljub temu, da je med poslanci koalicije nadpovprečno število novincev, ki še nimajo zadostne rutine, je zaupanje med nami na primerni ravni in za zdaj delujemo precej dobro. Pa čeprav smo imeli na mizi več ali manj same neprijetne, težke teme. Upam, da bomo tudi v nadaljevanju mandata uspeli vsaj ohraniti dosedanjo raven sodelovanja.
Kako je sedaj s poslancema Ivanom Vogrinom in Ivanom Simčičem, ki sta izstopila iz DL in DeSUS zaradi »afere podjetje« in »afere spričevalo«. Ali sta še del vladne koalicije? Ali podpirata predloge vlade v državnem zboru?Ne, nista več del koalicije, ker sta zapustila svoji koalicijski poslanski skupini in to se koaliciji kar pozna. Sedaj sta samostojna poslanca in ubadata se z mnogimi problemi, ki jih prej nista imela. Njun status je težak. Koalicija nima z njima nobenega dogovora. Poslanca glasujeta zelo različno, včasih podpreta koalicijo, včasih opozicijo, večkrat glasujeta tudi različno.
No, po drugi strani pa v poslanski skupini Jankovićeve Pozitivne Slovenije in v komisijah državnega zbora še vedno deluje nekdanji urednik Dela Mitja Meršol, ki je bil najmanj štirinajst let sodelavec zloglasne Službe državne varnosti oziroma Udbe. Pa recimo Matjaž Zanoškar, ki je bil v prejšnjem režimu sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Slovenj Gradcu, s čimer je bil nadrejen lokalni SDV. Kako si razlagate dejstvo, da Jankovićeva stranka proti njima ni ukrepala?Ko je po izbruhu afere Meršol imel edino tiskovno konferenco, je na njej sodelovala tudi poslanka Melita Župevc, ki je predsednica komisije Državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb in Meršola vzela v bran. Njena izjava, da se je začelo politično odpiranje arhivov in da se sprašuje, kako daleč bomo šli, pove vse. Pa še prepričana je, da je iskanje po arhivih namenjeno diskreditiranju določenih političnih akterjev. Hudo je, ko kogarkoli ujame njegova slaba zgodovina, vendar mora vsakdo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. To bi pričakovali tudi od Meršola in njegove stranke Pozitivna Slovenija. Seveda, če so res tako pozitivno naravnani. Kaže pa, da rajši hodijo po robu in da večkrat, če jim to odgovarja, stopijo tudi čezenj.S to obrambo Meršola pa je Melita Župevc za ta mandat povsem diskreditirala »nadzorno« komisijo, saj je legalizirala neetično in vsaj sporno ravnanje svojega poslanskega kolega v času totalitarnega režima. Istočasno je ta gospa še podpredsednica Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Pa tudi Janković je dejal, da ne vidi razloga za Meršolov odstop. To verjetno velja tudi za druge njegove poslance. Zato je najbrž ta stranka tako priljubljena pri Stanovnikovih borcih. Je pa ta Meršolova zgodba neobičajno hitro poniknila v medijih. Druge poslance s težavami so mediji nesorazmerno bolj trdo prijeli.
Slovenska demokratska stranka ima najštevilčnejše članstvo v državi. V stranko prihajajo ljudje. Iz nje seveda tudi odhajajo. Kako komentirate izstop nekoč vplivnega člana SDS Miha Brejca iz stranke?Ja, po številu članov smo najmočnejša stranka in trudimo se, da bi svojo bazo še naprej širili z novimi člani. Potrebujemo svežino, nove ideje, dodano vrednost. Dobro napredujemo.Med številnimi vstopi se zgodi tudi kašen izstop, to je povsem naravno. Vendar večina tega ne obeša na veliki zvon, odidejo tiho, saj tudi vstopijo tiho. Nekateri pa izstopajo bolj glasno, morda jim godi publiciteta.Prav gotovo bi tudi Miha lahko odigral bolj fer partijo do svoje stranke v predvolilnem času. To menim na osnovi informacij iz več okrajev. Lahko bi izstopil že precej pred volilno kampanjo, saj se ni vse na veliko presenečenje obedovalcev zgodilo na nekem družinskem nedeljskem kosilu v oktobru. Projekt Virantove stranke je bil dolgo načrtovan in skrbno voden.Kljub izstopu iz stranke pa Miha cenim. Iz obdobja, ko sva bila oba istočasno poslanca, imam dobre izkušnje, prav tako tudi iz poznejših mandatov. Žal pa se včasih zgodi, da se razidejo tudi poti najtesnejših sodelavcev. To ni nič pretresljivega ali tragičnega.
Še za konec. Ste optimistični glede prihodnosti Slovenije ali se vam zdi, da se nad njo zbirajo novi temni oblaki?Precej bo odvisno od naslednjih dni. Če ne bo blokade zaradi referenduma, potem ima Slovenija možnosti, da se izvleče iz težav. Vemo, da vsak dan brez ukrepov, ki jih je nedavno sprejel Državni zbor, državo veliko stane. Ni rasti, ni novih delovnih mest, finančni krč se povečuje in ob koncu leta bodo razmere samo še slabše. Za vse.Čimprejšnja uveljavitev ukrepov je predpogoj za naslednje ukrepe vlade in za izboljšanje zaupanja doma in v tujini. Če bo prevladal razum, če bo odstranjena referendumska grožnja, sem optimist. Če se to ne bo zgodilo, če se nihče ni sposoben odpovedati prav ničemur, če nekateri trmasto vztrajajo navkljub politični in strokovni večini, ki ukrepe in nadaljnjo pot reform podpirajo, potem ne pričakujem nič dobrega.(Pogovor je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji revije Demokracija 24. maja 2012)Metod BerlecFoto: arhiv Demokracije