Jože Tanko: "Tranzicijska levica ščiti slabo poslovanje bank in bankirjev"

Kdaj se bo terjala odgovornost tistih, ki so povečali bančno luknjo z odobravanjem slabih kreditov? V teh dneh potekajo aktivni pregledi slovenskega bančnega sistema. Tudi predsednik evroskupine Dijsselbloem je ob obisku v Sloveniji ocenil, da ta proces traja nekoliko dlje, kot je bilo pričakovati, kar kaže na zapletenost in zahtevnost preiskovanja bančnih knjig.

Odkar je 15. septembra 2008 propadla ameriška investicijska banka Lehman Brothers, kjer so bile prisotne tudi slovenske finančne ustanove, ki so imele v lasti za več kot 115 milijonov dolarjev obveznic, se je tudi v našem bančnem sistemu sprožil plaz, ki se do danes še ni ustavil.

Po petih letih so vzroki za pok našega bančnega milnega mehurčka znani. Za naše banke je bilo še posebej značilno odobravanje kreditov na podlagi prijateljskih, politično-klientelističnih povezav, zaradi česar so se odobravali krediti tudi takšnim strankam, ki jih niso bile sposobne odplačevati, pri čemer pa je Banka Slovenija kot nadzornik oziroma regulator bančnega sistema v celoti in popolnoma odpovedala.

V poslanski skupini SDS smo tako v mandatu 2008 – 2011 kot tudi sicer opozarjali na sporna poslovanja in dogajanja v bančnem sistemu. Tako smo v letu 2009 predlagali izredno sejo Državnega zbora, na kateri bi obravnavali prikrivanje podatkov Državnemu zboru RS s strani Banke Slovenije in Nove Ljubljanske banke glede kreditov, ki jih je NLB odobrila podjetjem v skupini Ultra. Tedanja vladajoča koalicija (SD, ZARES, LDS) je arogantno zavrnila prvo in drugo (popravljeno) zahtevo za izredno sejo DZ z navedbo, da vsebini zahtev presegata pristojnosti Državnega zbora. Seja DZ se je realizirala šele v tretjem poskusu, ko smo predlagali obravnavo predloga sklepa v zvezi s predlogom Banki Slovenije, da v okviru ustavnih in zakonskih določil Državnemu zboru poroča o sumih koruptivnega financiranja gospodarskih družb, v katerih so bili imetniki deležev  nosilci javnih funkcij v izvršilni in zakonodajni veji oblasti. Financiranja so izvajale poslovne banke v večinski državni lasti in to v času najhujšega kreditnega krča. Prav tako smo predlagali izredno sejo DZ, na kateri bi obravnavali financiranje projekta športnega parka Stožice s strani bank v večinski državni lasti v času najhujšega kreditnega krča v Sloveniji, pa je tedanji predsednik DZ, dr. Pavel Gantar, tudi ni hotel sklicati.

Eden prvih poizkusov odkrivanja in ugotavljanja ter sankcioniranja zlorab v slovenskem bančnem sistemu je bila ustanovitev preiskovalne komisije, ki je preiskovala podeljevanje spornih, slabo zavarovanih ali celo nezavarovanih kreditov podjetju Ultra in odgovornostjo takratnega ministra Gregorja Golobiča, sicer solastnika Ultre, s temi posli. Obravnava tega primera je privedla do osupljivega spoznanja, da je bilo okoli 50% dodeljenih kreditov bilo nezavarovanih.

Z ugotavljanjem zlorab v bančnem sistemu se v tem sklicu Državnega zbora prav tako ukvarja preiskovalna komisija, ki pa ji kljub jasnim določilom o pristojnostih parlamentarne preiskave, bančni sistem odreka pravice do vpogleda in do proučitve dokumentacije, povezane z zgrešenimi ali celo največkrat kaznivimi odločitvami hudo varovanih bančnikov. Bančni sistem, vključno z Banko Slovenije,  ne želi posredovati nobenih konkretnih podatkov o slabih terjatvah bank in odgovornih osebah, in se nenehno sklicuje na bančno tajnost.V poslanski skupini SDS smo v letu 2010 še posebej opozarjali na financiranje projekta Športni park Stožice, ki so ga kreditirale predvsem banke v večinski državni lasti in to v času najhujšega kreditnega krča v Sloveniji. Osebni projekt ljubljanskega župana in sedaj zamrznjenega predsednika Pozitivne Slovenije, Zorana Jankovića, se je v teh letih pokazal kot nasedla investicija. Še več, celo nadzorniki MOL so pred nekaj dnevi ugotovili, da dodatni stroški dokončanja Stožic niso znani. Banke niso sprožile nobenih zahtev za poplačila sredstev, prav tako ni znano, da bi preiskovalni organi kakšne kazenske postopke proti odgovornim osebam MOL ali bank. Tudi ta naša zahteva za izredno sejo je bila v času Gantarjevega predsedovanja Državnemu zboru, tako kot vse ostale zahteve v zvezi z bankami, zavrnjena z utemeljitvijo, da vsebina presega pristojnosti Državnega zbora.

Ker je bila neaktivnost vladajoče tranzicijske levice (SD, ZARES, LDS) v času od leta 2008 do leta 2011 v zvezi z ugotavljanjem nepravilnosti v bančnem sistemu tako izstopajoča, nas to lahko napeljuje na sklep, da so bile posamezne osebe znotraj bančništva in znotraj vladajoče leve koalicije, povezane. Na podoben sklep napeljuje tudi nedavna odločitev glede reševanja obeh tajkunskih bank, Factor banke in Probanke, na plečih vseh davkoplačevalcev. V poslanski skupini SDS smo zahtevali pripravo podrobnega poročila o razlogih, ki so vodili do odločitve za nadzorovano likvidacijo Probanke d.d. in Factor banke d.d., ter obrazložitev, zakaj se taka  odločitev ni sprejemala šele po prejemu rezultatov bančnih »stres« testov. Prav tako smo predlagali, da se v roku osmih dni pripravi poimenski seznam vseh oseb z depoziti v višini nad 100.000 evrov in z njimi povezanimi osebami, ki jih je na račun vseh davkoplačevalcev zaščitila koalicija Alenke Bratušek, ko jim je zagotovila poplačilo vseh depozitov. Vse naše predloge je vlada zavračala, prav tako poslanci PS, SD, DL in DeSUS. Predlagali smo še vrsto drugih priporočil, ki tudi niso bila sprejeta.

V poslanski skupini SDS smo septembra letos ponovno predlagali razpravo o bančnem sistemu, kjer niti guverner niti vlada nista zmogla jasnih, nedvoumnih in prepričljivih odgovorov. Jasno je bilo samo to, da proti odgovornim osebam ne bosta ukrepali, in da so nekateri člani izrednih uprav v obeh tajkunskih bankah v nadzorovani likvidaciji v navzkrižju interesov, pri čemer  je bila eni od imenovanih oseb v Srbiji odvzeta »bančna« licenca ter da bo vlada Alenke Bratušek s poroštvom zavarovala tudi vloge nad zakonsko določenimi 100.000 evri.

Pozivamo vse pristojne institucije, da ukrepajo proti vsem, ki so sodelovali pri odobravanju slabih bančnih kreditov, saj se je zanje vnaprej vedelo, da jih prejemniki ne morejo niti ustrezno zavarovati, kaj šele vrniti. Vse, ki so sodelovali pri sistemskem ustvarjanju bančne luknje, je potrebno poklicati na odgovornost in proti njim uvesti vse možne postopke. Pod vsakim slabim kreditom je podpis, zato naloga ni pretirano zahtevna. Ne za Banko Slovenije, ne za preiskovalne organe.

Ni pravično, da se proti bančnikom ne ukrepa, kazni za njihovo malomarnost in kazniva dejanja pa plačujejo tisti, pred katerimi se je ta dejanja vsa ta leta skrivalo.

V PS SDS bomo storili vse, da se rdeči bančni monopol razkrije, razbije in kaznuje, saj se drugače ne bo možno izogniti vedno novim ropanjem davkoplačevalcev.

Jože Tanko,
vodja PS SDS