Jože Tanko: "Strinjam se s tem, da je potrebno zaradi racionalizacije ukiniti državni svet, ter zaradi decentralizacije oblikovati nov pokrajinski sistem."

Dolžnost vseh nas je, da tisto, kar smo si zastavili, tudi realiziramo. Dolžnost tistih, ki so imeli podobne ambicije in cilje pri istih stvareh pa je, da pri tej zadevi pomagajo. Poslanke in poslanci so na 16. izredni seji Državnega zbora obravnavali predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predstavil stališče glede obravnavanega predloga.JOŽE TANKO: “V predvolilnih obdobjih so vse stranke, ki so prišle v Državni zbor, startale z nekim projektom racionalizacije. Mislim, da v tisti predvideni Jankovićevi koaliciji in tej sedanji Janševi so bile na visokem mestu postavljene racionalizacije v državnem sistemu, v državni upravi. In mislim, da so bile v obeh predlogih koalicijskih pogodb zapisane tudi rešitve glede odprave Državnega sveta. V obeh. Kaj se je v tem času od takrat spremenilo, da se ena stranka, ki predstavlja največjo stranko v Državnem zboru tako radikalno spremeni in pravi: Ne bi spreminjali zdaj, ampak nekoliko kasneje. Ali pa ne bi spreminjali tako, ampak nekoliko drugače. To je zdaj temeljno izhodišče, praktično pri vseh zakonih in ustavnih predlogih, ki jih imamo na mizi. Ne zdaj, ampak nekoliko kasneje, čeprav se strinjamo. In ne tako, kot vi predvidevate, ampak nekoliko drugače. In ta pobuda Pozitivne Slovenije, pri tej ustavni spremembi, sodi v to kategorijo “Ne tako, ampak nekoliko drugače.” Ta racionalizacija ali predlog, ki ga je predlagala Pozitivna Slovenija, je invaliden, ker sloni na sestavi Državnega sveta, ki mu manjka realizacija ustavne rešitve, to se pravi, pokrajinski del. In pogojevati rešitev ali podporo predlogu s tem, da bi podprli njihov predlog, ki je invaliden, je najbrž neprimeren, je nedostojen. In mi bomo podprli ta predlog za spremembo Ustave oziroma za ukinitev Državnega sveta.Rad bi opozoril še na neko dejstvo. Tisti, ki so predstavniki interesov v Državnem svetu, so vpleteni v mnoga področja delovanja te države neposredno. Na ekonomsko socialnem svetu, kot predstavniki interesnih združenj oblikujejo, sooblikujejo predloge vladnih zakonov. Na drugi strani so v Državnem svetu, kjer čakajo na to, če bomo kaj sprejeli v Državnem zboru, da bodo dali veto. Isti ljudje. In po tretji strani se borijo še za to, da bi bili v organih upravljanja v korporacijah. Recimo pri Kadu ali družbah Kada in tako naprej. Zato je ta sistem neučinkovit, ker je tako vsebinsko prepleten, zato ne more funkcionirati. Cel kup pogojnih blokad je v tem sistemu, in mi na nek način ne moremo izpeljati nobene rešitve. Najprej sodeluješ v preoblikovanju predloga zakona ali pa recimo zakonov z nekaterega področja, čakaš na koncu za tem, kar se sprejme s predlogom za veto in to se zdaj tudi dogaja na dveh področjih, prav danes in na koncu sodelujejo še v organih upravljanja gospodarskih družb. To je nevzdržen sistem. In to tisti, ki nimajo lastnine v teh gospodarskih družbah, ampak hoče imeti samo pravice pri participaciji, kako se bodo kakšne stvari urejale.Mislim, da je dolžnost poslancev, da je dolžnost države, da te stvari uredi, da določene zadeve naredi pregledne, temu transparentne, in če bodo pregledne, je veliko možnosti, da bodo tudi učinkovite. Dokler sistemi ne bodo pregledni, ne bodo nikoli učinkoviti, Nikoli, ker ni elementarnih pogojev.Strinjam se s tem, da je potrebno na tem področju narediti nek korak. Ta prvi korak je ukinitev državnega sveta in treba je narediti tudi drugi korak, oblikovati pokrajinski sistem, tega imamo zapisanega v Ustavo in na osnovi pokrajinske ureditve izvesti drugi krog ali pa prvi krog pravzaprav, decentralizacijo države. Prenesti tisto, kar ne sodi na državno raven, na nižje ravni, približati to pokrajinskim in lokalnim okoljem in dati možnost, da s tem upravljajo, ker je najbrž že večkrat ponovljeno in tudi dokazano, da so izkoristki sredstev na nižjih ravneh bistveno boljši, kot na neki skupni ravni, kjer se vse zamaskira.Če bomo mi ta pokrajinski sistem uvedli, potem ni nobenih težav, da se vklopijo v pokrajinsko ureditev, tako ali drugačno tudi predstavniki lokalnih interesnih skupin. To so župani ali pa tisti, ki župane pooblastijo. Tam je njihova vloga možna.Je pa na nek način tudi nelogično, da ne smejo biti župani v spodnjem domu, so pa lahko župani v zgornjem domu in odločajo, so del postopka odločanja o določenih rešitvah, zakonih in tako naprej.To kar smo sprejeli in kar so nekateri tako vehementno podpirali da župane bodo ločili, ki naj bi privilegirali svoja degradirana okolja, periferna okolja od odločanja je bilo narejenega pol koraka, druga polovica ga je ostala v zgornjem domu, zato ta rešitev ni dosledna. Mislim, da je potrebno te zadeve urediti. Da je potrebno ustavno rešitev izpeljati, kar zadeva pokrajinsko ureditev, do konca. Urediti te stvari ali pa odpraviti, prenesti na tudi upravne enote v nek sistem lokalnega upravljanja, to je pravzaprav logično, da nimamo neke dvotirnosti tudi na nižji lokalni ravni in tako naprej. Mislim, da je dolžnost nas, da tisto kar smo si zastavili, da poskušamo realizirati. Dolžnost tistih, ki so imeli podobne ambicije, podobne cilje pri istih stvareh pa je najbrž tudi, da pri tej zadevi pomagajo. V primeru, ko bo oblikovana drugačna koalicija in če boste prišli s predlogom za ukinitev državnega sveta, vas bomo podprli.”