Jože Tanko: “Slovenska demokratska stranka zna prevzemati breme odgovornosti za svoje odločitve.”

“V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se odločili, da ne bomo prevzemali vodstvenih mest v Državnem zboru in delovnih telesih, razen tistih, ki so nujna oziroma posebej pomembna za opravljanje nadzorne vloge,” je na seji Državnega zbora povedal vodja poslank in poslancev SDS Jože Tanko. Poslanke in poslanci so na 1. izredni seji Državnega zbora obravnavali predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora. V skladu s peto alinejo šestega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je kolegij predsednika Državnega zbora na prvi seji, 22. avgusta 2014 sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in v določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora. V skladu s sprejetim sklepom so poslanske skupine sporočile predloge za predsednike in podpredsednike delovnih teles Državnega zbora. Stališče poslanske skupine SDS glede oblikovanja delovnih teles ter predsedniških in podpredsdniških mest v delovnih telesih je na seji predstavil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.  Slovenska demokratska stranka je stranka z dolgo parlamentarno tradicijo, ki je vedno znala prevzeti breme odgovornosti za svoje odločitve. Člani smo aktivno in odgovorno delovali v zakonodajni in izvršni veji oblasti in bili smo sposobni sprejemati odločitve, ki so bile za razvoj države neobhodno potrebne. Veliko teh odločitev ni bilo po volji, nelustriranih omrežij in skupin, ki so svoj vpliv, kapitalsko in medijsko moč prinesli tudi v čas po osamosvojitvi. V zadnjem času je šlo vsaj za Zakon o slovenskem državnem holdingu in Zakon o slabi banki, kjer smo naleteli, da rečem na frontalni sistemski napad. Tukaj so svoje sile združili stranki tedanje opozicije Socialni demokrati in Pozitivna Slovenija ter Državni svet, sindikati, ki so na tak ali drugačen način spodbudili, če ne celo organizirali protestniški val proti tedanji Janševi vladi. Kljub temu v Slovenski demokratski stranki nismo ravnali pragmatično, da bi se uklanjali centru moči ali trenutnim političnim koristim. Del najradikalnejših predstavnikov protestnikov, ki so se odlikovali s kamenjanjem policistov in Državnega zbora sedaj sedi v klopeh Državnega zbora, kar je svojevrstna ironija. Ves čas po osamosvojitvi so omrežja stavila na eno ali več projektnih namenskih strank, ki so ohranjale svoj vpliv in moč vseh podsistemih družbe. Politična prevlada je ključna, saj je sprejemanje zakonodaje, tlakovanje bodočih in tekočih dogodkov in razvoja. Ne, da bi se docela zavedal je to genezo priročnih projektnih strank v svoji izjavi na seji Mandatno-volilne komisije slikovito povedal dr. Mitja Horvat, predstavnik stranke Mira Cerarja, predsednik MVK-ja, ki je dejal, citiram,  “da je grozljivo sporočilo javnosti, da v Republiki Sloveniji lahko kriminalne združbe ustanovijo stranko, gredo na volitve, po svojem omrežju dosežejo ugoden rezultat in izvršujejo po Zakonu o volitvah v Državni zbor tudi zakonodajno funkcijo po svojih članih.” Konec citata.Stranke, ki so se ustanavljale tik pred volitvami, popolnoma ustrezajo tej definiciji, pa naj gre za volitve leta 1992 ali katerekoli kasnejše volitve. Ta definicija pokrije vse politične stranke, ki so zažarele kot supernove in prav tako tudi ugasnile. Naj naštejem Zares, Pozitivno Slovenijo, stranko Verjamem. Stranke za en projekt, stranke za en mandat. Ljudstvo je nasedlo, odgovoren pa ni bil nihče. Na tak način in preko noči je nastala tudi stranka Mira Cerarja. Usoda bo lahko podobna. Za stranko Mira Cerarja in tudi državljane. Za slednje najbrž zagotovo.

Če ob tem uspejo zapreti tudi na osnovi indične obsodbe in obsodbe v času volilne kampanje še predsednika največje parlamentarne stranke in enega resnih kandidatov za volilno zmago Janeza Janšo, potem so ta omrežja, združbe storile vse. Volitve izvedene v takih okoliščinah niso legitimne. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se odločili, da ne bomo prevzemali vodstvenih mest v Državnem zboru in delovnih telesih, razen tistih, ki so nujna oziroma posebej pomembna za opravljanje nadzorne vloge, nadzorne funkcije opozicije, gre za Komisijo za peticije, za človekove pravice in enake možnosti ter Komisiji za nadzor javnih financ in Komisijo za nadzor varnostno obveščevalnih služb, kjer že Poslovnik Državnega zbora določa, da mora imeti v teh dveh komisijah večino in vodstvene funkcije opozicija. Slovenska demokratska stranka pa je največja opozicijska stranka. In to nalogo bomo tudi v tem mandatu dosledno izvrševali. Hvala lepa.