Jože Tanko: "Slovenija iz Bruslja glede makroekonomskega položaja dobiva najslabše ocene od vseh članic EU"

Evropska komisija od vlade terja odločnejše reforme in poseben nadzor. Vodja poslank in poslancev SDS Jože Tanko je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z dejstvom, da je Slovenija edina članica EU, ki je iz Bruslja že drugič dobila oceno, da se spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji.

Ocene za Slovenijo, ki jih pripravljajo zunanje institucije, niso dobre, pravzaprav so najslabše od vseh članic EU. Slovenija je edina članica EU, ki je iz Bruslja že drugič dobila oceno, da se spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar po mnenju Evropske komisije terja odločnejše reforme in poseben nadzor. Prvič je Slovenija skupaj z Španijo dobila oceno, da se spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji že novembra lani. Slovenija ima po oceni Evropske komisije probleme predvsem z izgubljanjem stroškovne konkurenčnosti, preveliko zadolženostjo podjetij, rastjo javnega dolga in slabim upravljanjem podjetij.  Nedavno je Evropska komisija tudi napovedala, da bo letos Slovenija poleg Cipra edina država, ki jima bo BDP padel (Sloveniji za 0,1% BDP). Za naslednje leto pa je Evropska komisija napovedala, da bosta šibkejšo gospodarsko rast kot Slovenija dosegli le Italija in Ciper.

Prav tako smo priča blokadi črpanja 185 mio evrov sredstev za kohezijo zaradi napak v postopkih priprav in izvajanja projektov.

Narašča brezposelnost, ki je februarja letos znašala kar 129.764 brezposelnih oseb (kar je najvišja brezposelnost v zadnjih 15 letih) in bo kmalu, če se razmere ne bodo spremenile, presegla najvišjo brezposelnost od času osamosvajanja Slovenije. Še posebej so prizadeti mladi, ki pogosto iščejo svojo priložnost v izseljevanju.

Zaradi brezposelnosti je vse manj plačnikov akontacij dohodnine in prispevkov, zaradi draginje in višjega DDV ter drugih davkov pada kupna moč prebivalstva in učinkovitost gospodarstva, kar se odraža v manjši osebni porabi in manjši investicijski aktivnosti. Po logiki morajo torej biti manjši tudi prilivi v državni proračun in druge blagajne, bistvena odstopanja pa bi se pojavila od načrtovanega primanjkljaja.

Zanima me naslednje:

1.    Zakaj se je po skoraj letu dni »izredno učinkovitega dela vlade« (takih sporočil smo se naposlušali iz ust predsednice vlade Alenke Bratušek »v njenem mandatu) zgodil nepričakovan porast brezposelnosti (februar 2013/februar 2014) in kakšne ukrepe načrtuje vlada, da se bo stanje začelo izboljševati? Povišanje davkov in obremenitev se namreč ni izkazalo kot učinkovit protikrizni ukrep.  
2.    Ali so prihodki proračuna do konca februarja letos sorazmerni (2/12) z veljavnim proračunom oziroma koliko odstopajo navzgor ali navzdol?
3.    Ali so odhodki proračuna do konca februarja 2014 sorazmerni (2/12) z veljavnim proračunom oziroma koliko odstopajo navzgor ali navzdol?
4.    Ali se je primanjkljaj proračuna do konca februarja letos gibal sorazmerno (2/12) s primanjkljajem, ki je bil načrtovan v proračunu za leto 2014? Kakšen bi bil primanjkljaj, če bi se nadaljevali trendi gibanja prihodkov in odhodkov iz prvih dveh mesecev letošnjega leta? Po nekaterih ocenah naj bi bil primanjkljaj ob koncu leta, če bodo trendi podobni kot v prvih dveh mesecih, okoli 7,1% (3,6% brez sredstev za sanacijo oziroma dokapitalizacijo bank).
5.    Kako bo vlada kompenzirala morebitna znižanja prihodkov od davka na nepremičnine in realizacijo dodatnih odhodkov zaradi začetka izvajanja sheme za t.i. izbrisane?
6.    Kako bo vlada sanirala izpad 240 milijonov evrov EU sredstev iz leta 2013, ob dodatni nedavni blokadi novih 185 milijonov evrov EU sredstev, če istočasno vlada ovira oziroma blokira začetke izvajanja nekaterih investicij s področja kohezije, pri katerih so zaključeni vsi formalni postopki in celo sklenjene pogodbe z izvajalci?