Jože Tanko: »Projekt Državljanska vzgoja je očitno bil projekt izključno z namenom, da se 1,4 milijona evrov javnega denarja spelje v zasebne žepe«
ponedeljek, 31. 3. 2014JOŽE TANKO: Lep pozdrav vsem kolegom poslancem. Seveda tudi predstavnikom vlade oziroma predsednici in ministrom in tudi sekretarjem. Morda bi bilo dobro, če bi tudi prejšnji teden, ko smo obravnavali novelo Zakona o davku na nepremičnine in novelo Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin bila prisotna tako številna vladna ekipa. Ampak očitno se vlada zbere samo na poslanskih vprašanjih in ob interpelacije, govorim v Državnem zboru.
To ni prva interpelacija, ki jo imamo na dnevnem redu, kakšne izmed sej Državnega zbora. Je pa prva seja v tem mandatu, pri kateri je koalicijska večina predlagatelju točke vzela najavljen čas za razpravo in to dve uri. Ko ste sedanji člani koalicije oziroma večji del sedanjih članov koalicije vložili interpelacijo proti ministru Gorenaku je bilo takrat najavljenih skoraj 18 ur razprave. Predstavnik predlagatelja, gospod Jani Möderndorfer, si je za razpravo vzel tri ure časa in toliko mu je tedanja koalicija tudi pustila za razpravo. Pri tej konkretni interpelaciji proti ministru Pikalu je bilo najavljenih 13 ur, tudi predlagatelj si je vzel tri ure časa za predstavitev interpelacije, ampak za razpravo ob interpelaciji, ampak koalicija mu je odrezala dve uri. Skratka, tako in toliko o teh ravnanjih, ki smo jim priče v Državnem zboru. Morda bi bilo res mnogo bolje, če želi sedanja koalicija racionalizirati delo Državnega zbora, da na dnevne rede sej Državnega zbora ne bi uvrščali točk, ki delajo in povzročajo same težave. Prej sem omenil oba zakona, ki sta povezana z nepremičninami, se pravi Zakon o davku na nepremičnine in množično vrednotenje, posebej na izrecno željo koalicije sta bila uvrščena na dnevni red obravnavana. O enem smo glasovali, pri drugem ste prestavili glasovanje in sta predstavljala procesne težave.
Vse interpelacije, ki jih je vložila Slovenska demokratska stranka v tem mandatu so imele razloge oziroma imajo enako izhodišče ali so imele enako izhodišče. Pri njih smo govorili o nepravilnostih, o kršitvah dobrega ravnanja, o sumih klientelizma, delovanja v nasprotju z zakoni in etičnimi načeli, o sumih korupcije. Zadeve, pri katerih bi morale biti odločitve samoumevne, ko bi pravzaprav akterji morali odstopiti, se na tak način niso iztekle. Pa bom na kratko samo navedel samo nekatere poudarke iz dosedanjih interpelacij.
Vložena je bila interpelacija proti ministru Čuferju, ki je skupaj z Vlado zagotovil več kot milijardo evrov davčnega denarja za popolno izčrpanje Factor banke in Probanke, s tem omogočil izplačilo bogatih dividend, nagrad in plač in državljani plačujemo na tak način zablode zasebnih bančnih lastnikov, se pravi, tistih lastnikov, ki so izkoristili vse bonitete in so sedaj izenačeni s tistimi, ki plačujejo posledice.
Vložena je bila interpelacija proti ministru Virantu zaradi več zadev. Stalnica so letalske karte, kjer celo Komisija za preprečevanje korupcije ni zmogla ugotoviti prav ničesar. In tudi v koaliciji je v tem primeru bilo veliko sprenevedanja. Tudi sedaj so eden izmed razlogov za interpelacijo te karte. Potem je bila vložena interpelacija proti ministru Omerzelu, ki je s svojimi aktivnostmi posegel v njemu podrejeno družbo s pogodbami in na tak način prišel do premoženjskih koristi in ob tem pravzaprav tudi ni govoril resnice. Vsi trije ministri so preživeli interpelacije, ker jih je koalicija nenačelno pokrila in zavarovala, ne z dejstvi, ampak s sprenevedavimi, neargumentiranimi razpravami in glasovanjem. Minister Čufer je zdaj ponovno akter pri Banki Celje, potrebni bodo novi milijoni evrov in tako naprej. Skratka, čuti se nič krivega, denar pa gre iz javnih sredstev.
Tako argumentirana je tudi ta interpelacija proti ministru Pikalu. Ko je v začetku letošnjega leta Poslovni dnevnik objavil, da je policija dobila anonimno prijavo zoper tri osebe, tudi zoper sedanjega ministra Pikala in da policija preiskuje nepravilnosti na Ministrstvu za šolstvo in šport, in sicer za projekt, pri katerem je zmagal FDV, da je sedanji minister Pikalo eden izmen anonimno ovadenih in osumljenih in da je v ta projekt tudi precej globoko vpleteno sorodstvo bivšega ministra Lukšiča, brat Andrej in sestrična Marina Hacin, je bilo pričakovati resen odziv Socialnih demokratov in tudi njihovega predsednika Lukšiča. Pričakovali bi resna pojasnila, dokumente, pojasnila vpletenih, pojasnila, zakaj je bilo v ta projekt vpletenih toliko sorodnikov ministra Lukšiča, pojasnila o vlogi sedanjega ministra Pikala, pojasnila tudi drugih članov Socialnih demokratov, ki so sodelovali pri projektu, na primer, dr. Ota Lutharja, Aljuša Pertinača. Pričakovali bi kakšen komentar tudi sorodnikov ministra Lukšiča in tako naprej. Skratka, nič od tega se ni zgodilo, namesto pojasnil, dejstev in sumov iz prijave je sledila izjava v stari komunistični maniri, da so Socialni demokrati edina stranka, ki ima čiste roke. Problem so torej druge stranke. Nihče iz Socialnih demokratov pa ni predložil nikakršnega dokumenta, s katerim bi demantirali trditve Poslovnega dnevnika. Kar pomeni, da trditve o vpletenem sorodstvu v ta projekt držijo, da zneski za projekt držijo. Da gre za projekt, ki je bil očitno precenjen, tudi stoji. In, da se ta projekt tudi še ne izvaja v praksi, kar tudi drži. Gre torej za drago zgrešeno investicijo na področju šolstva, po domače za nasedlo naložbo, kar pomeni, da Socialni demokrati in tudi vpleteni predstavniki Socialnih demokratov pri temu projektu nimajo čistih rok.
Slovenska demokratska stranka je januarja prav s to vsebino, podobno vsebino zahtevala tudi nujno sejo Odbora za šolstvo in šport, kjer bi te stvari obravnavali vendar se je koalicija poslužila procesne rešitve, to se pravi ugotovili so, večina v Državnem zboru, da Odbor za šolstvo in šport ni primeren za obravnavo te točke, te vsebine na dnevnem redu oziroma, ki je bila na dnevnem redu. Skratka, koalicija je že do sedaj v temu postopku storila vse, da do točke ne bi prišlo in se to ne bi obravnavalo. Zanimivo je tudi to, da minister Pikalo v temu projektu, pa je državljanska vzgoja najbrž pomemben projekt ministrstva ni spregovoril niti besede, da je pri projektu sodeloval, da podpira projekt in tako in tako naprej. Skratka, popolnoma nič.
Gre torej za projekt, pri katerem je sodelovalo ožje sorodstvo ministra Lukšiča, kar že samo po sebi vzbuja dvome v korektnost posla, kar vzbuja dvome v pravilno oceno stroškov, kar vzbuja dvome v resen nadzor stroškov in vsebine projekta in kar kaže tudi na to, da so bile nekatere stvari tudi dvakrat plačne. Sedanji minister Pikalo je svoj prispevek z naslovom Kozmopolitska demokracija napisal in objavil leta 2009 v peti številki Teorije in prakse, torej je bil ta prispevek objavljen še preden je bil sploh razpis objavljen. In kasneje je bil ta članek vključen v projekt MŠŠ-ja – Ministrstva za šolstvo in šport, ki sta ga izvajala Inštitut SAZU-ja, Slovenska akademija in pa FDV.
Iz dokumentacije ni razvidno kdo je projekt recenziral, ni razvidno katere ustanove so sodelovale, kateri zavodi in kateri posamezniki in teh podatkov tudi ni moč dobiti, ker pravzaprav se postavlja ob tem vprašanje zakaj je potrebno takšno skrivanje, kot da gre za kakšen »šiš miš« projekt, katerega edini cilj je bil, da bi si krog okoli ministra Lukšiča pridobil premoženjsko korist in projekt samo potem formalno pokril. Za nagrado pa je bil koordinator tega projekta sedanji minister Pikalo, ki je bil neke vrste tudi distributer tega, je bil potem imenovan za ministra.
V bran Pikalu je takoj stopil kot rečeno sedanji predsednik Socialnih demokratov, Lukšič, ki je kot tedanji minister ta projekt razpisal, dodeljen je bil FDV-ju, ta pa ga je potem naprej predistribuiral v centru za kritično politologijo, ki ga je vodil brat ministra Lukšiča, Andrej Lukšič. Pri projektu je sodelovala še ena članica sorodstva Lukšič, Marina Lukšič Hacin in ob tem se je zelo težko znebiti vtis, da je šlo za projekt ministrstva, ki ni bil namenjen sorodstvu ministrstva, pa je minister, bivši minister, sedanji predsednik SD ob tem vehementno izjavil, da je SD edina stranka, ki ima čiste roke. Sprašujemo se ali to drži? Ne samo dejstva, ne samo dvomi, tudi dejstva govorijo da ne.
Socialni demokrati pri temu projektu niso tista stranka, ki ima čiste roke. Pa tudi že prej se je nekaj podobnega zgodilo pri podelitvi zdravstvene koncesije za avtizem, Lukšičevi ženi, tudi ta je bila neobičajna že zaradi dejstva, da je podelitev koncesije povsem v nasprotju s političnimi stališči Socialnih demokratov. Sprašujemo se ali ta projekt FDV-ja oziroma Ministrstva za šolstvo in šport preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije? Najbrž ga ne, to ni znano in to Komisija za preprečevanje korupcije, ki se vtakne v vsako malenkost, pri tem razpisu in pri vseh teh dvomih, ki so se pojavili javno, ni reagirala, vsaj znano ni. Na tak način je lahko imeti čiste roke, biti etičen, deliti nauke, če se ob nespornih dejstvih ne zganejo tisti, ki bi se v teh primerih morali.
Na drugi strani pa ta ista institucija, Komisija za preprečevanje korupcije, sodeluje v konstruiranem linču, v katerem hočejo na vsak način na politično smrt obsoditi Janšo na podlagi neznanih dejstev, ki so izumljeni neznanega dne in na neznanem kraju, pri čemer pa so izumitelji morda tudi izvajalci, prejeli kakšno znano obljubo plačila od znanih oseb. Imamo še druge primere čistih rok. Nedavno je poslanka Socialnih demokratov priznala, da plačuje gospodinjsko pomočnico na črno, na roko. In kaj se je ob tem zgodilo? Kaj je dejal predsednik Lukšič, kaj ostali vplivni člani Socialnih demokratov. Lahko ima poslanka SD čiste roke, če ji pospravljajo drugi.
Vrnimo se k Pikalu. Trditve, da je ta zadeva nastala pred mandatom ministra Pikala in da za to Pikalo nebi smel biti predmet interpelacije, na kar se sklicujejo nekateri koalicijski poslanci in kar je mimogrede omenil tudi predsednik Državnega zbora, gospod Veber, ko je predlagal rezanje časa predlagateljev interpelacije in to ne vzdrži.
Te trditve in sklicevanje na to, da se je nekaj zgodilo pred mandatom pravzaprav kaže na to, da zapisana dejstva v interpelaciji stojijo in da je minister Pikalo osumljen sodelovanja pri kaznivem dejanju, ki se sedaj tudi preiskuje. Do sedaj nihče ni zanikal, izmed tistih, ki sem jih prej naštel, da pri projektu ni sodeloval, nihče ni zanikal navedb o zneskih, nihče ni zanikal navedb o sorodstvenih povezavah, o političnih povezavah, nihče ni zanikal tudi druga dejstva. Tudi interpelirani minister Pikalo tega ni zanikal.
Odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo, ni, lahko pa nekatera ponovim. Na primer je bil članek, ki je bil potem vklopljen v projekt Državljanska vzgoja, že predhodno objavljen ali ni bil? Podatki kažejo, da je nedvomno bil predhodno objavljen. Ali drži, da je bil članek ključen v kasneje izvedeni in odobren javni razpis in izdatno honoriran z nekaj 10 tisoč evri? Trditev najbrž drži. Ali drži trditev, da je sodelovalo pri projektu, sorodstvo bivšega ministra ali pa tedanjega ministra Lukšiča? Tudi drži. Nihče tega ni zanikal. So pri projektu na ključnih pozicijah sodelovali in projekt usmerjali vplivni člani Socialnih demokratov? Drži in drži to kot pribito. Je bil minister Pikalo vodja projekta ali ne? Bil je.
Na niti en očitek iz interpelacije minister ni odgovoril, kaj šele da bi ga zavrnil. Minister se v svojem odgovoru, ki je napisan na 17 straneh, z nekaj fus notami, ukvarja predvsem s tem, kako se ga nebi smelo interpelirati. Ni drugih argumentacij, kot to, da se ga nebi smelo niti interpelirati, kot da je nek nadčlovek. Pri tem se, in to ni smešno gospa predsednica vlade, ker ste se s tem odgovorom seznanili na vladi, minister Pikalo sklicuje celo na poslovnik hrvaškega sabora. Sedaj pa sprašujem Vlado, ki je s tem seznanila, kaj ima Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije s Poslovnikom hrvaškega sabora. Poglejte si odgovor, ki ste ga požegnali in boste videli, da je tam tudi argumentacija, zakaj se ga ne bi smelo interpelirati, argumentirana s poslovnikom hrvaškega sabora. Pri tem ni fus nota to, to je v tistem delu, ki ni fus nota. In problem je v tem, da se išče razloge, kako bi se ministra obranilo pri dejanju, pri katerem je aktivno sodeloval, kanaliziral denar, usmerjal denar, sodeloval pri izborih, itn.
Odgovor ministrstva oziroma tudi Vlade je eno samo nakladanje o procesnih ovirah, zakaj do interpelacije ne bi smelo priti in v odgovoru na interpelacijo, to lahko zdaj, ko imate čas, ko boste poslušali do konca še mojo uvodno obrazložitev in potem ministra, itn., ni niti ene besedice o tem ali dejstva držijo, ali je dobil kakšen odgovor na vprašanja, ki smo jih zastavili. Vendar bi vas rad, spoštovana Vlada ob tem seznanil, da slovenska javnost pričakuje odgovore na postavljena vprašanja. Če bi predsednik Državnega zbora ravnal korektno, bi moral odgovor na interpelacijo zavrniti, zato ker ne izpolnjuje popolnoma nobenih podlag za odgovor na interpelacijo. Ničesar. Tam piše, da je interpelacija šele 5 členov v poslovniku za državnega zbora za imenovanje ministra. Logično. Tak je pač proces, saj drugače gospod Potrč, ki je pisal ta poslovnik, te stvari ni mogel niti postaviti v neko logično sosledje, aktivnosti in pa odločanj v Državnem zboru.
Sprašujem se tudi ob tem, glede odziva nekaterih institucij in pa nekaterih pomembnih članov te Vlade, recimo kakšen je odziv gospoda Viranta, ki je še nedavno, ko je bil predsednik Državnega zbora, pozval pravzaprav vsakega funkcionarja v Državnem zboru, ko je odstopil takoj, ko se je pojavil kakršenkoli sum o njegovem predfunkcionarskem delovanju. Mi smo imeli v tem Državnem zboru nekaj poslancev, nekaj funkcionarjev, ki so storili, ki se jim očitajo dejanja storjena leta 2004, 2007, pred nastopom funkcije poslanca in jih je pozival k odstopu. Trudo Pepelnik so celo izključili iz stranke. Tudi v tem primeru gospoda Pikala gre za pravzaprav ista dejanja, to se pravi, povezano z obdobjem pred nastopom funkcije, vendar gre za dejanje, ki je predmet preiskave in v katerega so vključeni vsi ti sumi korupcije. Vse tiste funkcionarje tedaj so mediji čakali pred vrati enimi, pred vrati drugimi, zasledovali so jih, iskali odgovore, spraševali so jih kdaj bodo odstopili. V tem primeru gospoda Pikala pač te aktivnosti medijev tudi pravzaprav ni nikjer zaznati.
Sedaj, sprašujemo se, zakaj se je v tem delu mandata, ko je nastopila nova koalicija, kar naenkrat spremenilo stališča in odnos do popolnoma identičnih vprašanj. Do popolnoma identičnih vprašanj. In mislim, da bi morali, če bi hoteli ohraniti obraz, imeti isti odnos do gospoda Vogrina, vse tisto kar mu očitate, je nastalo pred nastopom funkcije, Trude Pepelnik, Ivanu Simčiču, Alenki Koren, Borutom Ambrožiču, itn. Pri vseh teh funkcionarjih so vsa dejstva nastala pred nastopom funkcij. Popolnoma enako kot pri gospodu Pikalu. In upam, da bomo tudi na ta del dobili nekatere odgovore.
Sedaj, postavljam oziroma ponovil pa bom vprašanja, ki sem jih že postavil in na katere ni odgovora in sicer sprašujem, gospoda ministra in Vlado ali je bil članek, ki je bil potem vklopljen v projekt državljanska vzgoja sedanjega minister Pikala že predhodno objavljen ali ni bil objavljen? Ali drži, da je bil članek kasneje vključen v kasneje izveden javni razpis in izdatno honoriran z nekaj deset tisoč evri? Sprašujem ali je pri tem projektu državljanske vzgoje sodelovalo sorodstvo tedanjega ministra Lukšiča? Sprašujem, so pri projektu sodelovali na ključnih pozicijah in tudi projekt usmerjali vplivni člani SD-ja? Pikalo, Pertinač, Oto Luthar in tako naprej. Sprašujem, je bil sedanji minister Pikalo vodja tistega projekta ali ni bil? In še eno vprašanje na koncu, ali bi se dalo ta milijon, ta Lukšičev milijon in Pikalov milijon prihraniti in porabiti za druge namene? Ker gre v primeru državljanske vzgoje za projekt, ki pomeni v bistvu nasedlo investicijo, od tega projekta do sedaj ni popolnoma nič.
Najbrž je takšnih milijonov tudi v šolskem proračunu še nekaj, tudi v sedanjem šolskem proračunu zaradi česar bi bili davki in obremenitve državljanov lahko precej nižje. Zdaj, tukaj se je težko izogniti, da ta projekt Ministrstva za šolstvo in šport in FDV-ja, pravzaprav da je to neka oblika čudnega socialnega podjetništva, očitno je takšen način socialnega podjetništva v nacionalnem interesu, zato se tudi nekatere druge stvari ne morejo dogoditi, zato se tudi pojavljajo takšne deviacije, povsod tam, kjer slišimo besedo nacionalni interes. To je na nek način oblika slabega kriminalnega socialnega podjetništva in tudi najbrž na drugih področjih, na čisto socialnih področjih bomo najbrž prišli lahko na podobne primere socialnega podjetništva, ker se projekt odpre samo za to, da se neka družinska politična linija pokrije, napolni finančno baterije in zadeve tečejo naprej. To se mi zdi, da je pravzaprav ključni problem tega trenutka in tudi ključni problem v tej koaliciji. Takšna oblika socialnega podjetništva, ki pomeni izčrpavanje državnega proračuna, proračunov podjetij, tudi proračunov bank, če želite, nekaterih in se zadeve kanalizirajo pravzaprav po nekih kvazi kanalih, razpisih na zasebne račune.
Spoštovani člani koalicije, če boste na ta vprašanja argumentirano, negativno odgovorili potem boste imeli danes lahko delo pri obrambi interpelacije ministra Pikala, vendar, glede na to kaj ste počeli do sedaj najbrž bodo zadeve zelo težke. Preden pa zaključim pa bi spomnil še na to spletno stran Državljanske vzgoje, to imate na ministrstvu. Pri temu projektu so uporabljene številne fotografije, ki so bile tudi že objavljene na nekaterih omrežjih, recimo ta fotografija je bila objavljena že predhodno na tax with integrity.com, se pravi gre tudi za neke vrste plagiat. Naslednja fotografija je iz iste spletne strani, mednarodne. In tako naprej… Tudi ta fotografija na tej spletni strani, vezana na ta projekt ni narejena, bom rekel v sklopu projekta, ampak je prekopirana iz nekih tujih spletnih strani.
Skratka, projekt o katerem govorimo je očitno bil projekt izključno z namenom, da se milijon štiristo tisoč evrov oplemeniti preko neke kvazi oblike socialnega podjetništva in javni denar spelje v zasebne žepe, v pomembnem delu tudi v sorodstveni del tedanjega ministra gospoda Lukšiča. Sedanji minister, gospod Pikalo pa je bil koordinator tega projekta, to se pravi da je bil seznanjen z vsemi podrobnostmi poteka denarja, z vsemi podrobnostmi izvajanja projekta in po našem mnenju, glede na to, da se v koaliciji zavrnili razpravo o tej točki dnevnega reda, januarja na seji odbora se nam zdi, da gre za pomembna vprašanja, ki terjajo tehtne odgovore, argumentirane odgovore. Kar takole, samo z nekimi procesnimi argumenti kot so napisani v odgovoru na interpelacijo ali pa kot ste o tem razpravljali na kolegiju se teh očitkov iz interpelacije ne da zavrniti. Hvala lepa.