Jože Tanko pripravil spremembe in dopolnitve zakona o Ustavnem sodišču

Vendar pa v praksi to za odločitev ustavnega sodišča v konkretnih primerih ni zadostovalo, saj je ustavno sodišče ves čas postopka na ustavnem sodišču preverjalo ali pobudnik ta pravni interes še vedno izkazuje ali ne, in če je ugotovilo, da ga ne izpolnjuje več, je pobudo, kljub temu, da je na začetku izpolnjevala pogoj pravnega interesa, zavrglo. Kar pomeni, da mnogi niso dočakali odločitve ustavnega sodišča.

Če vemo, da se lahko pobuda na ustavno sodišče vloži šele po končanih sodnih postopkih na rednih sodiščih, kar lahko traja več let in da obravnava na ustavnem sodišču tudi lahko traja leto, dve ali več, potem je logično, da se v tem času pri marsikaterem pobudniku spremeni t.i. pravni interes, saj se je vmes lahko spremenil tudi njegov pravni (ali socialni) položaj. V praksi gre za številne primere, ki so povezani z družinskimi razmerami, skrbništvom nad otroki, delitvijo premoženja, uveljavljanjem socialnih transferjev, s področja delovnopravnih razmerij, štipendiranja,… Za primer – odpuščeni delavec se lahko v času trajanja postopka na ustavnem sodišču ponovno zaposli ali upokoji, zaradi česar Ustavno sodišče ugotovi, da njegov pravni interes ne obstaja več in pobudo zavrže.

Z novelo zakona se določa, da mora ustavno sodišče v primeru, ko je ob vložitvi pobude ugotovilo obstoj pravnega interesa, tega upoštevati tekom celotnega postopka (in pobude ne more zavreči iz tega procesnega razloga), postopek zaključiti z odločitvijo. Prav tako je v zakonu predlagano, da v primeru, ko ustavno sodišče ugotovi, da je pobuda nepopolna, pozove vlagatelja pobude k dopolnitvi.

S sprejemom novele zakona o ustavnem sodišču bi se izboljšala pravna varnost državljanov in zaupanje v sodstvo nasploh.

Državni svet je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustavnem sodišču že obravnaval in ga podprl.