Jože Tanko: »Predsednica vlade, ali menite, da je vaš nepremičninski zakon pravično porazdelil bremena?«

JOŽE TANKO: Hvala lepa. No, danes so nepremičnine vodilna tema, očitno, teh poslanskih vprašanj, ne brez razloga, kajti opozorila Slovenske demokratske stranke in drugih opozicijskih strank ter civilne družbe niso bila upoštevana v nobeni fazi postopka, ampak so bila precej cinično obdelana.Z nepremičninskim davkom je Vlada zadela v temelje družbe, v družine, v lastnino, gospodarstvo, mlade, onemogle in tako naprej. In ta davek je samo eden od davkov, s katerimi ste jih lani neposredno obremenili. Bistveno ste povišali DDV in katastrski dohodek, pomembno znižali dohodninske olajšave, učinke slednjega bodo državljani šele občutili z izdajo dohodninskih odločb, podražili ste vinjete in tako naprej. Istočasno, ko ste lomastili po družinskih denarnicah in bilancah podjetij, pa je bila vaša Vlada in je še vedno, izjemno velikodušna do propadajoče tako imenovane Rigelnikove Factor banke in Probanke. Javnega denarja je bilo za ti dve banki tudi v času propadanja vedno dovolj. Uvedbo nepremičninskega davka ste, spoštovana predsednica Vlade, pospremili z argumentacijo, da gre za dodatno obremenitev družin v višini samo 2 ali 3 evrov na stanovanjsko enoto povprečno. Ampak, če bi šlo res samo za toliko, tega državljani kljub krizi še opazili ne bi, tudi zato, ker jih k temu ne bi nihče spodbujal. Ampak, da gre za veliko večje obremenitve, pospremljene s številnimi napakami, kažejo nepregledne vrste nezadovoljnih državljanov pred uradi GURS-a, DURS-a, upravnih enot in še kje. Torej, spoštovana predsednica Vlade: Ali so vas tako številne napake pri odmeri davka na nepremičnine presenetile? So bile vladne priprave za uvedbo davka na nepremičnine zadostne? Sprašujem: Ali menite, da Vlada s prekomerno obremenitvijo družin krepi družinsko okolje, s prekomerno obremenitvijo malega gospodarstva pa poslovno okolje, stabilnost, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest? In, ne nazadnje, sprašujem vas: Ali menite, da je vaš nepremičninski zakon, ki je zdaj na Ustavnem sodišču, pravično porazdelil bremena? Hvala za odgovore.

MAG. ALENKA BRATUŠEK: Ja, če sem v kaj prepričana, sem prepričana v to, da je davek na nepremičnine pravično, glede na to, kakšno je naše premoženje, razdelil bremena. Skratka, tisti, ki imamo več, večjo vrednost, bomo več davka tudi plačali. Vrste na geodetskih upravah in upravnih enotah smo uspeli praktično ukiniti. Že v petek ste lahko po televiziji videli, da ni praktično nobene gneče več. Je pa dejstvo, da bolj kot z urejanjem podatkov v evidencah so se ljudje, približno 80% je bilo teh, ukvarjali s tem, kako morajo urediti stalno bivališče, zato da njihov davek na nepremičnine ne bi znašal 0,5, ampak 0,15. Zato tudi odločitev Vlade, da v tem trenutku ti dve stopnji izenači. Vseeno se moram še enkrat dotakniti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ravno tako veliko ljudi prizadene bolj nepravično kot druge državljane v kakšni drugi občini. Že prej sem omenila, da je kar nekaj ustavnih odločb bilo sprejetih za razveljavitve posameznih delov ali pa celo celotnih občinskih odlokov. Ne bom naštevala vseh občin, ampak nekaj jih imam tu zapisanih: Lenart, Domžale, Lukovica, Hoče, Slivnica, Celje, Ptuj in tako naprej. Tukaj je Ustavno sodišče povedali, da so župani sprejemali protiustavne odloke oziroma občinski sveti in je te stvari bilo treba popraviti. Ampak mogoče še en pomembnejši podatek. Veliko je bilo tudi pritožb na davčne odločbe in več kot polovica na davčne odločbe, ki se nanašajo na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, več kot polovica pritožb se je nanašala na ta del. Se pravi tudi za nadomestilo ne moremo reči, da je bil prava rešitev. Res pa je, da je verjetno v očeh marsikoga, glede na to, da se ga plačuje že vrsto let, bom rekla bolje ali lažje. Ampak naša dolžnost je, da to uredimo pravično in to pravično za celotno Slovenijo. Za vse naše državljanke in državljane. Alternative, ki smo jih imeli na mizi, ko smo se odločali, zakaj davek na nepremičnine in zakaj ne ostalo, je bil, če smo pošteni, tudi krizni davek. Ampak po naši oceni to ne bi bila prava odločitev, ker bi obdavčili že tako zelo obremenjeno delo in ker bi imelo naravo začasnosti in konec koncev ni pravičen. Plačali bi ga na primer tudi tisti mladi, ki se prvič zaposlijo, komaj dobijo zaposlitev, nič nimajo, nobene nepremičnine in bi jih obdavčili takoj še dodatno s kriznim davkom, če že govorimo, da nam gre za mlade. Naslednja alternativa nižanje odhodkov. Jasno in pošteno je treba pogledati v proračun in ugotoviti, da če želiš nadomestiti 400 milijonov evrov, 400 milijonov evrov, so stvari zelo jasne. Se je treba odločiti, če gremo na transferje posameznikov, kaj od tega bomo ukinjali, otroške dodatke, porodniška nadomestila, transferje za socialno ogrožene, zniževali pokojnine, zniževali plače oziroma odpuščali v javnem sektorju. Ni res, da je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča alternativa temu. Ustavno sodišče je že leta 99 reklo, da je treba to stvar urediti in ni prav, da vsak župan po svoje ureja, koliko bo neko podjetje obdavčeno. Prej sem vam povedala od 0,001 %, do 3 %. Do 3 %. Si predstavljate, koliko manj bo to podjetje, ki je bilo zdaj obdavčeno po 3% plačalo po novi davčni stopnji skladno z davkom na nepremičnine. Naša naloga je in to smo želeli s spremembami, ki jih je Vlada v četrtek sprejela narediti ljudem čim manj problemov in narediti zakon takšen, da se ga bo dalo implementirati z letom 2014, ker je vse ostalo bistveno slabše za državo in za ljudi.

JOŽE TANKO: Hvala lepa. Odgovorili ste samo na eno vprašanje in še na tistega ne točno. Kar zadeva o tem, da vas je odmera presenetila, nobene besede. Nobene besede o tem, da gre za prekomerno obremenitev družin in malega gospodarstva v primerjavi z nekaterimi drugimi oblikami gospodarstva. Kar zadeva pa pravičnost, spoštovana predsednica vlade, pa najbrž kaže, da zakon ni pravičen ta, ki je na Ustavnem sodišču. To, da ga popravljate z radikalnimi spremembami količnikov in tudi tisto, kar ste navedli glede učinkov tega zakona zadeva ni točna. Ta zakon na nepremičnine ima samo 200 milijonov evrov dodatnih učinkov, ne 400. Tudi kar zadeva vašo ugotovitev, kdo sprejema odloke, ne drži. Župan ne sprejme nobenega odloka. Sprejemajo občinski sveti. Bili ste svetnica in to bi lahko vedeli. Vendar ob tem ne gre samo za nepravične odmere, spoštovana predsednica vlade, gre tudi zato, da plačujejo ljudje davke za zemljišča, ki niso v njihovi lasti, ali pa jih vsaj ne morejo uporabljati. Gre za zemljišča, na katerih je javna infrastruktura kot so ceste, postaje, to se pravi imajo nekega lastnika. Gre za zemljišča, ki so jih uzurpirali predvsem na Dolenjskem neki črnograditelji in sedaj plačujejo davke. Gre za zemljišča, ki jih uporabljajo gospodarske družbe, javna podjetja, gospodarske družbe v državni lasti in tukaj evidence niso urejene. Prav zanima me, kako boste vi dosegli, da bodo te evidence na tem področju urejene, to se pravi, da bodo tista javna podjetja, ki uporabljajo zemljišča zasebnikov, pa niso prepisana, te zadeve uredili in koliko bo to stalo. To je eden tudi pomembnih stvari, ne samo rezidenčnost. Hvala lepa.

MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala. Veste, zakaj govorim o 400-ih milijonih? Zato, ker sem vam prej povedala cel kup stvari, zakaj tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, v marsikateri občini bilo dokazano na Ustavnem sodišču protiustavno in so ga morali spreminjati. Edina stvar je to, da je pač uveljavljeno že dlje časa. Jaz sem prepričana, če gremo danes zbirati podpise proti nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, jih bomo zbrali enako veliko. 80 tisoč in nepravično, nepravično je bilo to nadomestilo razporejeno po celotni Sloveniji. In to kažejo podatki. Še enkrat vam bom povedala primer obdavčitve gospodarstva. Od 0,001 % do 3 %. Poslušajte tudi te argumente in vprašajte te ljudi, ki jih ni tako malo, ki bodo skladno z davkom na nepremičnine plačevali manj. Se pravi ni korektno, da nazaj uvajamo davščino, ki bi jo bilo treba spremeniti že nekaj let pred tem. Od leta 2006 se stvari urejajo in ljudje smo pač narejeni tako, da vse ali pa veliko rešujemo v zadnjem hipu. Jaz sem prepričana tudi, če bi ta del ali pa zakon zamaknili, bi se evidence in stvari urejale praktično zadnji mesec preden bi pošiljali davčne odločbe. Ker smo pa želeli preveriti to, kar me sprašujete o verodostojnosti podatkov smo se odločili, da ne gremo takoj z davčnimi odločbami, ampak smo poslali informativne izračune, da ljudje lahko vidijo, kaj jim ta davek prinaša in da lahko uredijo podatke. Ampak še enkrat, največji del problemov se v tem trenutku ne nanaša na urejanje podatkov v evidenci GURS, ampak 80 % vseh problemov, ki so bili, pa jih ni več, lahko preverite tudi na geodetskih upravah, se je nanašalo na tako imenovano služnost oziroma kako davek iz 0,5 znižati na 0,15. In zato, ker bi praktično popolnoma izničili učinek te višje stopnje smo se odločili za to spremembo, da tudi ljudem prihranimo pot. Čeprav pa kljub temu vse, ki služnost, ne zaradi izogibanja davku, ampak zato, ker je tako prav, morajo urediti, pozivam, da to še vedno uredijo. In naša naloga je in to bomo naredili, da evidence izčistimo in uredimo do takrat, preden gredo davčne odločbe do ljudi. In, če bo potrebno, bodo ljudje še enkrat dobili pred davčno odločbo tudi informativne izračune.

JOŽE TANKO: Hvala lepa. Predlagam, da se o odgovoru predsednice vlade opravi razprava na številna vprašanja, ki so bila postavljena, ni bilo odgovora. Pravzaprav praktično nobenega. Tisto, kar je bilo danih odgovorov, pa so bili netočni, ali je bil naslovnik narobe ali številka narobe ali tudi kaj drugega.Spoštovana predsednica vlade je tukaj govorila o tem, da so bili številni občinski odloki razveljavljeni. Morda, ampak nisem prepričan, zato ker je bila razveljavljena, morda samo kakšna določba občinskega odloka. In zdaj to pač kritizirate in navajate kot enega izmed razlogov, da se te zadeve poenotijo. Ampak, gospa predsednica vlade, kaj če bo pa vaš zakon na Ustavnem sodišču razveljavljen? Kaj se bo pa v tem primeru zgodilo?Pa ne bo veljal ne prejšnji zakon, ne sedanji zakon, posledice bodo pa ostale. Kaj bo storila Vlada v tem primeru, ko tako vehementno očita lokalnim skupnostim, ki so imeli izvorno pravico, da si nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča uredijo na svoj način, po svojih kriterijih. To je bila njihova pravica, zdaj pa vi urejate z zakonom, ki bi moral biti ustavno skladen in, če v primeru, da se zgodi ustavna neskladnost, da bo ustavno sodišče razveljavilo dele ali pomembne dele zakona ali cel zakon, kaj pa potem. Še ena stvar je gospa predsednica Vlade, vi ste ta zakon postavili tako, s takimi določbami kot da je vse to premoženje, ki ga obdavčuje davek na nepremičnine pridobljeno na nezakonit način ali na nepojasnjen način. Tako so napisane določbe, če kdo ne bo mogel plačati je takoj plomba na tem premoženju. Nemogoče je razpolagati z njim, vi tega niste sposobni uzakoniti in realizirati pri zakonu na recimo nezakonito pridobljeno premoženje, da bi se na tak način zapisala plomba gor. Niti na zakon o, ki ga ureja Zakon o pridobitvi premoženja nepojasnjenega izvora. Samo v nepremičninskem davku so tako toge, trde določbe, da se nekomu usede državni organ na premoženje. Tega niste sposobni realizirati nikjer, pa gre v primerih pri kriminalnih dejanjih za nezakonita premoženja, recimo marsikaj v teh bančni luknji je takega, ker je to pridobljeno tudi v gospodarskem delu, pa tega Vlada ne zapiše nikoli in nikjer tako togo. Tudi zato ne moremo poročati o tem, da se je karkoli na tem področju na tak način zgodilo. Gospod predsednik Državnega zbora, predlagam, da o odgovoru predsednice Vlade opravimo razpravo. Hvala lepa.