Jože Tanko: Predlogi SDS za večjo odgovornost in preglednost bančnega sistema

V SDS predlagamo novelo zakona o Banki Slovenije, novelo zakona o bančništvu in preiskovalno komisijo o bančnem sistemu. Vse s ciljem zagotoviti večjo odgovornost in preglednost bančnega sistema. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na današnji novinarski konferenci spregovoril o predlogih SDS za povečanje odgovornosti in preglednosti bančnega sistema ter o predlogu za preiskovalno komisijo o bančnem sistemu.Vodja poslanske skupine SDS je uvodoma opozoril, da Državni zbor ne dobi celovitih informacij o delovanju bančnega sistema, pojavljajo se očitki so o prirejenosti podatkov, pojasnila vlade in Banke Slovenije pa sprožajo več dodatnih vprašanj kot dajejo odgovorov. »Eden izmed problemov je tudi, da Državni zbor dobi le tiste informacije Banke Slovenije, ki jih dobi tudi vsak državljan, ki obišče njihovo spletno stran, kljub temu, da Državni zbor odloča o pomembnih zadevah in da imamo poslanci z mandatom in pooblastilom tudi dostop do tajnih podatkov, se le-ti podatki na noben način ne dostavljajo v Državni zbor,« je dejal Tanko.Ob tem je spomnil, da je bilo od leta 2008 dalje, ko se je zgodila svetovna finančna kriza, v Državnem zboru veliko sej, nekatere so bile sklicane tudi na predlog tedanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, kjer smo več ali manj vsakič razpravljali o zdravju bančnega sistema, a nobenih pomembnih informacij ni bilo. »Ustanovljene so bile tri preiskovalne komisije, ki so se ukvarjale z nepravilnostmi v bančnem sistemu in aktivnostmi, ki so se tam dogajale, a niso mogle dobiti dokumentacije ne od Banke Slovenije, ne od poslovnih bank,« je povedal Tanko. Ocenil je, da gre torej za nek zaprt sistem, kjer se vse banke sklicujejo na takoimenovano bančno tajnost. »Bančni sistem je preiskovala tudi KPK, ki je pripravila neko oceno stanja in poročilo, ki ga je posredovala organom in institucijam v tej državi, predstavniki senata KPK so bili povabljeni na preiskovalni komisijo, a tudi ti, ki so posebej zadolženi za pravilnost in transparentnost in vprašanja korupcije, niso hoteli predstaviti nobenih konkretnih podatkov niti imen, čeprav so govorili o sivih eminencah v bankah in povedali, da gre več ali manj za vedno iste osebe,« je poudaril Tanko.Po njegovih besedah se  zaradi vseh teh prikrivanj institucij, ki se ukvarjajo z bančnim sistemom, porajajo veliki dvomi o tem, ali so bile pretekle odločitve Banke Slovenije, bank in vlade, ter tistih, ki so se ukvarjali z bančnim sistemom, pravilne in ustrezne.Po oceni vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka tudi dejstvo, da banke (NLB in NKBM) niso opravile stres testov eno leto po pet milijardni dokapitalizaciji, kaže na to, da  nekaj ni v redu. »Očitno je, da slovenska trojka, ki se je lotila sanirati bančni sistem, ni delovala ustrezno,« je bil ob tem jasen Tanko. »V zadnjem času se pojavlja tudi informacija, da je prišlo do 600 milijonske prekapitalizacije bančnega sistema. Minister Mramor to poskuša ublažiti in govori o tem, da se bo to tako ali drugače vrnilo. Morda to res ni problem za vlado, Banko Slovenijo in banke, je pa velik problem za tiste, ki so izgubili svoje premoženje, tiste, ki so jim bile odvzete delnice ali pa izvedeni finančni instrumenti,« je povedal Tanko. Dodal je, da se prekapitalizacija tudi sicer ne pozna nikjer v bančnem sistemu. »Stroški poslovanja bank niso manjši, provizije tudi ne, kreditni potencial se ne troši, banke ne financirajo in ne kreditirajo gospodarstva, obrestne mere so višje kot drugod po svetu,« je dejal. Po njegovih besedah je očitno, da se v bančnem sistemu ponovno nekaj dogaja, »kajti prikrajajo se informacije o tem, da se povečuje delež slabih terjatev v bankah, čeprav so bile z zakonom že prenesene na slabo banko. Na osnovi teh informacij lahko zaključimo, da lahko računamo na ponoven bančni udar na davkoplačevalce, ki se bo izvedel z nadaljnjo razlastitvijo ali novim zadolževanjem.«Po besedah vodje poslanske skupine SDS velik problem v bančnem sistemu predstavljajo tudi rotacije kadrov znotraj bančnega sistema. »Več kadrovanj je bilo na relaciji uprave bank, nadzornih svetov bank, več na relaciji Banke Slovenije in poslovnih bank. Imamo primere, ko so guvernerji postali finančni ministri, in to kaže, da se v tem bančnem sistemu gibljejo izbrane osebe po raznih funkcijah, zaradi česar se tudi  nepravilnosti bančnega sistema ne razkrivajo na pričakovan način,« je povedal Tanko. Dodal je še, da tudi dejstvo, da se je član senata KPK, ki je preiskoval bančno luknjo, zaposlil na banki, ki je ustvarila največje bančno breme, kaže na to, da ni cilj, da bi se stvari odkrivale, temveč prihaja do sistemske zaščite. Po mnenju Jožeta Tanka tudi pogodbeno sodelovanje Draga Kosa kaže na to, da se dela neka širša sistemska zaščita tistih, ki so naredili luknjo v bančnem sistemu.Vodja poslank in poslancev SDS je še dejal, da je poslanska skupina že preteklem mandatu predlagala spremembe o Banki Slovenije in bančništvu ter da smo predvideli rešitve, ki bi zavezovale banke in guvernerja Banke Slovenije, da bi poročali Državnemu zboru, pa je te predloge tedanja koalicija Alenke Bratušek ob tihem soglasju Banke Slovenije zavrnila. »To pomeni, da so tedanja vlada in minister Virant ter še nekateri drugi sistemsko zapeljali v smer, da se prepreči razkrivanje informacij in tudi poročanje Državnemu zboru,« je dejal Tanko.Poudaril je, da je poslanska skupina SDS danes v zakonodajni postopek vložila zakon o Banki Slovenije, kjer nekatere stvari urejamo in izboljšujemo. Poudaril je, da z novim zakonom predlagamo podlage za razrešitev člana Sveta Banke Slovenije, predlagamo da se v Svet Banke Slovenije imenuje tudi član iz Državnega zbora, natančneje iz Komisije za nadzor javnih financ. »Mislimo, da je potrebno v tem zakonu tudi urediti stvari, ki so povezane z razkrivanjem bančnih skrivnosti v primerih, ko so banke deležne intervencije z državnimi sredstvi,« je povedal Tanko. Po njegovih besedah podobno ureja tudi zakon o bančništvu.Pojasnil je, da smo v SDS pripravili tudi predlog za preiskovalno komisijo, ki bo danes posredovan poslanskim skupinam. »Pričakujemo, da se bodo poslanske skupine opredelile, pričakujemo pa tudi dopolnitve pri vsebini preiskovalne komisije,« je povedal Tanko. Dodal je, da je namen preiskave v tem, da se:
1. ugotovi odgovornost nadzornika slovenskega bančnega sistema Banke Slovenije
2. ugotovi zneskov kreditov v evrih in v % bank in po komitentih nad 100.000 evrov za javne in tihe družbe, vključno s pogoji odobritev kreditov in izdaje garancij.
3. ugotovi, ali so bili spoštovani predpisi in zakoni
4. Razjasni  kreditne politike bank
5. Ugotovi, kdo so vedno iste osebe oziroma sive eminence v bančništvu, kar ni želela pojasniti KPK
6. ugotovi razloge za nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke, ter ugotovi politična odgovornosti, saj se je marsikaj zgodilo ali pa ni zgodilo zaradi tistih, ki so na tak ali drugačen način kreirali politiko in odločali na osnovi političnih usmeritev na formalen ali neformalen način.»Utemeljeno sumimo, da pri bančnem polomu v Sloveniji, ni bil kriv le vpliv svetovne in finančne krize, temveč da je bil pri slovenskem polomu večji del zaradi napak v ravnanjih ali neravnanjih zaradi Banke Slovenije, vlad in zaradi kapitalistično koruptivnih in kaznivih dejanj, ki so se zgodila v bančnem sistemu,« je dejal Tanko. »Vzrok za bančno luknjo, ki jo saniramo z javnimi sredstvi in zajedanjem v zasebno lastnino, je potrebno raziskati. Pričakujemo, da ne bo vse ostalo samo pri verbalni podpori za ukrepe v bankah, ampak da bodo poslanske skupine tvorno in aktivno sodelovale pri našem predlogu za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije;« je še dejal Jože Tanko.

V priponki prilagamo oba predloga novel zakonov, in sicer: novelo Zakona o Banki Slovenije ter novelo Zakona o bančništvu.