Jože Tanko: Postopek presoje ustavnosti zakona se ne bi smel prekiniti zaradi spremenjene sestave državnega zbora

Poslanke in poslanci so na današnjem nadaljevanju seje državnega zbora opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču, ki smo ga pripravili v poslanski skupini SDS. V imenu predlagatelja je predlagane spremembe predstavil Jože Tanko. Podporo predlogu so napovedale vse poslanske skupine.

V nadaljevanju objavljamo celotno stališče.

JOŽE TANKO: V poslanski skupin smo vložili novelo zakona o Ustavnem sodišču in predlagali dopolnitev samo enega tega člena zakona, ki določa, kdo so lahko predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti. Po tem členu 11 možnih predlagateljev zahteve za presojo ustavnosti na Ustavnem sodišču, od tega je 10 institucij, če jih naštejem državni zbor, državni svet, vlada, Varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, tudi reprezentativni sindikati in reprezentativna združenja samoupravnih lokalnih skupnosti, generalni državni tožilec in morda še kdo izmed institucij.

V omenjenem členu je navedena tudi skupina 30 poslancev, ki lahko vloži tako zahtevo, vendar nastopi tu neka bistvena razlika. Institucijam praviloma rok trajanja ne ugasne, medtem ko se tretjina poslancev, zahtevateljev, lahko spreminja praviloma predvsem zaradi volitev. Ustavno sodišče je pri obravnavi zahtev za presojo ustavnosti, ki smo jih vlagali poslanci s 30 podpisi, obravnavalo pravzaprav večkrat, tako da te obravnave ni zaključilo v tekočem mandatu, ampak se je odločitev Ustavnega sodišča prenesla tudi v naslednji mandat. In ob tem je sodišče izoblikovalo prakso, da tisti trenutek, ko pade število podpisnikov pod 30, in to se hitro zgodi ob vsakih volitvah, ker se praviloma tretjina do dve tretjine poslanskega telesa zamenja, da se to tudi zgodi.

Ob tem lahko samo spomnim, da je zbrati 30 podpisov opoziciji, praviloma to vlagajo poslanci opozicije, težko, ker je treba dobiti več poslancev poslanskih skupin, ki imajo praviloma tudi zelo različen pogled na posamezne določbe zakonov ali pa tudi zakone same.

Zato smo bili v poslanski skupini mnenja, da je treba to določbo nekako urediti, izboljšati, se pravi, da bi bil zadosten pogoj za obravnavo zahteve na Ustavnem sodišču izpolnjen ob vložitvi zahteve, to se pravi, da bi teh 30 podpisov bilo ob vložitvi zahteve, od tu naprej bi potem postopek stekel in se ne bi prekinil, ne glede na to ali se prekinejo mandati in s tem, da pade število podpisnikov pod 30.

Pri obravnavi tega predloga zakona so prišli tudi določeni amandmaji, ki so naše vloženo besedilo še izboljšali. Mislim, da je ta ureditev, ki je zdaj predvidena v dopolnjenem predlogu zakona, boljša, saj onemogoča, da bi Ustavno sodišče samo odločalo o tem, ali bo postopek nadaljevalo ali ne oziroma ugotavljalo izpolnjevanje pogojev že po tem, ko je določena zahteva vložena.

S tem, ko smo bili poslanci ali pa ko bodo poslanci onemogočeni pri obravnavi tega, se ne rešuje pomembnih družbenih vprašanj. Kajti namen vložitve zahteve za ustavno presojo je v tem, da se odloči pri nekem nevtralnem arbitru o tem, ali je skladna ali ni skladna z ustavo. V teh primerih, ko je prišlo do prekinitve, so ostala nerešena tudi ustavnopravna vprašanja, ki so bila predmet zahteve.

Ta predlog zakona podpirata tako vlada kot zakonodajno-pravna služba. Zavedamo se, da so te rešitve boljše, in se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali v postopku, pri podpori za obravnavo, pa tudi s predlogi za dopolnitev zakona. Hvala lepa.

Foto: Matija Sušnik/DZ