Jože Tanko: »Poslanec mora biti samoiniciativen, občutljiv za dogajanja in bogat z dobrimi predlogi.«

V nadaljevanju objavljamo pogovor z  Jožetom Tankom, vodjo poslanske skupine SDS. Jože Tanko je bil rojen v delavsko kmečki družini. Po končani osnovni šoli v Ribnici je nadaljeval šolanje na  Gimnaziji Kočevje, diplomiral pa je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer lesarstvo. Po končanem študiju se je zaposlil v podjetju Inles, kjer je v 13-ih letih opravljal vrsto del, od pripravnika do direktorja delniške družbe. Kasneje se je za dve leti zaposlil v zasebni družbi Žaga Stari log, d.o.o.  Leta 1995 je bil izvoljen za župana občine Ribnica, mandat je ponovil še leta 1998. Od leta 2002 je svetnik Občine Ribnica. Leta 2000 je bil prvič izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Za poslanca je bil ponovno izvoljen leta  2004 in leta 2008. Od aprila 2005 je tudi vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS).  V vseh treh mandatih je bil tudi član več delovnih teles Državnega zbora.  Pred osamosvojitvijo ni bil politično aktiven in ni imel nobenih političnih funkcij. Leta 1994 je vstopil v SDS in naslednje leto postal predsednik OO SDS Ribnica, ki ga uspešno vodi že 15 let. Z družino – ženo in tremi otroci, prebiva na Bregu pri Ribnici. V prostem času se rad povzpne na priljubljeno Sveto Ano, rad kolesari ali pa se pridruži prijateljem pri igrah z žogo.

Od aprila 2005 ste vodja poslanske skupine, torej ste skupino poslancev vodili tako kot vodja največje koalicijske stranke kot tudi največje opozicijske stranke. Kaj je po vašem mnenju bolj zahtevno? Zakaj?Oboje je precej zahtevno. Takrat, kadar je stranka v koaliciji, se veliko časa namenja usklajevanjem, delu s koalicijskimi partnerji in njihovimi partikularnimi rešitvami ter procesiranju praviloma vladnih aktov, ki morajo v izvorni ali dopolnjeni vsebini pozitivno zaključiti zakonodajni postopek. Koalicijo je potrebno ohranjati čimbolj enotno, razlogi pa morajo sloneti na vsebinskih razlogih in ne na preglasovanjih in za to je potrebno tisoče sestankov. To terja čas, umirjenost, protiargumente, …   
Ko pa je stranka v opoziciji, pa se narava dela bistveno spremeni. Več ali manj vsa gradiva – zakone in druge akte, se mora pripraviti v poslanskih klopeh. Če hočemo kot največja opozicijska stranka dati nekaj od sebe, mora biti tega kar veliko. V prejšnjem mandatu smo pripravili npr.  več veliko boljših protikriznih ukrepov kot Pahorjeva vlada, ti sicer niso bili sprejeti, je pa to terjalo velike napore tako Strokovnega sveta kakor tudi poslanske skupine. Tu je usklajevanja z drugimi precej manj. 

Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Poslanci delujemo v ekipah – v poslanskih skupinah. Kar pomeni, da moramo biti dobri timski igralci. Da delujemo tako, da niti s svojimi stališči niti dejanji ne razbijamo skupine. Sicer pa mora biti poslanec samoiniciativen, občutljiv za dogajanja in bogat z dobrimi predlogi.
Država je v nezavidljivi gospodarski in finančni situaciji. Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu v tem sklicu DZ?
To bodo predvsem ukrepi, povezani z izredno težkimi razmerami. Ta kriza nas je prizadela precej bolj, kot bi nas smela. Pahorjeva vlada je veliko zamudila, predvsem zaradi svoje lastne neenotnosti, pa tudi zaradi političnega prestiža, saj ni podprla številnih dobrih predlogov SDS. Nekaj jih je bilo tudi od drugih opozicijskih strank.

Poslanec ste že četrti mandat, pred tem ste bili župan občine. Se lahko delo župana in delo poslanca kako primerja?
Delno se lahko primerja, večinoma pa ne. Predvsem vsebina dela in način izvajanja funkcije sta po mojem mnenju precej različna. Se mi pa zdi, da ni dobro, da župani manjših, perifernih občin ne morejo biti hkrati tudi poslanci. Za občine in državo je bilo to koristno. Zdaj bodo taka okolja mnogo bolj odrezana od države, še bolj se bodo krepile le največje občine, še posebej ker država ni reorganizirana.

V preteklem mandatu je bilo pogosto slišati očitek, da ugled Državnega zbora pada tudi zaradi sovražnega govora poslancev opozicije. Kaj menite o tovrstnih očitkih?
Zelo enostranska ocena medijev, s katero so odvračali pozornost od njihovih ljubljenih, vendar  neučinkovitih koalicij, ki so bile za povrhu vpletene v številne vsakovrstne škandale. Vedno je bila problem le t.i. sovražna opozicija. Koalicija pa je bila oh in sploh. Nikjer ni bilo zaznane niti senčke sovražnosti. Pa tudi nekateri t.i. medijski guruji niso »šparali« grobih besed in primerjav proti SDS.  Žal v takih razmerah živimo in ne kaže, da se bodo prav kmalu spremenile.

V preteklem mandatu ste opozarjali na nedemokratično vodenje državnega zbora, mnoge zahteve SDS za seje Državnega zbora in delovnih teles celo zaradi “lektorskih” napak niso bile uvrščene na dnevni red, čeprav so bile teme, ki bi jih poslanke in poslanci obravnavali, pomembne tudi za širšo slovensko družbo.  Kratek komentar preteklega mandata?
Res je. V preteklem mandatu se je dr. Gantar, ki je bil večino časa predsednik DZ, zelo potrudil, da je na vse mogoče in nemogoče načine preprečeval obravnave zahtev SDS. Nismo smeli razpravljati o bančnem sistemu, pa o Stožicah, prekoračitvi pooblastil policije, o bullmastifih ali NPU, o naših protikriznih ukrepih … Vse, kar bi odprlo bolečino v koaliciji, je zavračal. Oblast svoje koalicije je privilegiral in jo ščitil s pozicije (ne)sklicatelja. Razlogi pa so bili banalni in vedno za lase privlečeni. Vendar koalicije vseeno ni uspel ubraniti, le razpadala je zaradi tega kakšno leto predolgo. Na koncu smo zabredli v krizo, iz katere se bomo težko izkopali. Cena za odpravo posledic bo izjemno visoka,  velik del teh stroškov pa nepotreben.

Na kateri dosežek ste v vaši poslanski karieri najbolj ponosni?
Nisem na le enega, kar nekaj jih je. Spomnim naj na topli obrok za dijake, na uzakonitev subvencioniranja prevozov dijakov in študentov, na uzakonitev subvencioniranja prevozov zaradi nevarnih zveri, na obnovo železniške proge Grosuplje – Ortnek, pa na uvrstitev obvoznice Škofljica v nacionalni avtocestni program, … Vsi so pomembni.

Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo letošnje politično leto?
Po volitvah predvsem aroganca relativnega zmagovalca in izredna ležernost pri konstituiranju koalicije. Vse se dogaja počasi, kot da živimo v pravljičnih časih. Pa še nekaj. Če smo do tega mandata govorili o ozadjih in botrih in smo bili deležni silnih kritik in napadov, so zdaj, ko je zaškripalo Jankoviču, prav ozadja in botri bili prisiljeni stopiti v prvi bojni plan. Npr. Kučan in njegovo »socialno« omrežje F21. Pa tudi druga.

Urnik vodje poslanske skupine je zelo natrpan –  tako vas neredko lahko vidimo, ko iz Državnega zbora odhajate, ko je že trda tema. Ste v letošnjem letu ob tako natrpanem urniku sploh uspeli opraviti kakšno kolesarsko turo? Kam ste se podali?

Ja, res je. Vodenje poslanske skupine vzame zelo veliko časa, potrebna je stalna prisotnost. Kljub temu sem si privoščil nekaj kolesarskih vzponov. Najrajši se s kolesom podam na Travno goro, žal pa se zaradi bolezni nisem mogel udeležiti tradicionalnega avgustovskega kolesarskega maratona na Grmado nad Velikimi poljanami. Imam tudi precej več pohodniških vzponov na Sv. Ano kot lani, tako da sem s fizično kondicijo zadovoljen. Je boljša kot lani.

Kaj je vaš moto?
Delaj resno in premišljeno, bodi občutljiv do ljudi v stiski!

Foto: SDS