V DZ je 5. aprila potekala 12. redna seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo je vodil predsednik komisije Jože Tanko. Sejo komisije, ki se ukvarja s problematiko izgubljenih in ukradenih otrok, sta obstruirali poslanski skupini Socialnih demokratov in Gibanja Svobode.
Problematika je bila prvič obravnavana na 3. seji dne 18. 5. 2023, predlagateljica je bila Simona Šeremet Kalan, ki je, zaradi suma, da je bilo v obdobju med 1965 in 1991 veliko izgubljenih in ukradenih otrok, ustanovila društvo v decembru 2023 in prosila za ustanovitev preiskovalne komisije. V teh prizadevanjih se je obračala na številne vladne institucije in organe, na policijo, tožilstvo ter na Varuha človekovih pravic.
Kot predsednik komisije je stališča v razpravi najprej predstavil Jože Tanko. Pojasnil je, da se v enem letu, kar je odprta tema ukradenih otrok, ni premaknilo nič. Iz stališč, ki so jih pred razpravo pojasnili predstavniki pristojnih institucij je razbrati, da se zadeve odvijajo prepočasi, da pa je pri tem prisotno veliko izgovarjanja. Poudaril je, da je bilo 13. 2. 2024 vladi posredovano poslansko vprašanje, na katerega so odgovorili, da v vseh predkazenskih postopkih sumi kaznivih dejanj niso bili potrjeni. Zato se vlada z ustanovitvijo preiskovalne komisije ni strinjala. Pojasnil je, da je bila evidenca rojstev do leta 1945 dobra, saj so jo vodili župnijski uradi, delno pa so bile evidence urejene z lokalnimi pravilniki. Ob tem je opozoril, da je nedopustno, da za različne porodnišnice veljajo različna pravila. Organi pregona in varuh človekovih pravic bi morali samoiniciativno in po uradni dolžnosti ukrepati in pristopati k reševanju, ne pa čakati na pobude posameznikov ali društev. Šlo je namreč za grozljiva dejanja, tudi opijanja oz. drogiranja mater, kar je primerljivo z ruskimi metodami.
V nadaljevanju je poslanec varuhu predlagal, da zadevo sam razišče in pripravi poročilo, saj gre za eklatantne posege v človekove pravice. Glede manjkajoče dokumentacije pa je pristojnim predlagal, da izvedejo rekonstrukcijo in poskrbijo za to, da bo do dokumentacije moč priti brez omejitev. Poslanska skupina SDS je že oktobra 2023 predlagala odreditev parlamentarne preiskave in apelirala na poslanske skupine, da predlog podpišejo. V nadaljevanju je Jože Tanko podprl idejo o pripravi pravne zakonske podlage oz. posebnega zakona, ki bi temeljil na etično-moralnih standardih in bi popravil storjene krivice. Predlagal je tudi vzpostavitev kontakta na vladni ravni in sicer med Republiko Srbijo in Slovenijo in ponovno vzpostavitev preiskovalne komisije, kjer bi morali biti vključeni tako vladni predstavniki, kot predstavniki prizadetih strank.
V razpravo se je vključil poslanec Anton Šturbej, ki je opozoril na srhljive zgodbe in izpovedi mater izgubljenih otrok. Praviloma se je to dogajalo pod "dežnikom" UDBE, kajti tujci takrat niso mogli posvajati otrok, pa vendar so jih na koncu imeli. Predlagal je, naj se ustanovi vladna preiskovalna komisija, ki naj nemudoma začne z raziskovanjem arhivov. Tudi tu je opozoril, da je nedopustno, da obstajajo različni zakoni glede arhiviranja. Varuh naj poskrbi, da se srbski in slovenski raziskovalci povežejo in upoštevajo pričevanja prav vseh deležnikov. Šlo je namreč za cca 24.000 primerov ukradenih otrok in ravno zaradi tega se je treba s problematiko intenzivno ukvarjati.
V nadaljevanju razprave je poslanec Zoran Mojškerc grozljiva izginotja primerjal s komunističnimi zločini in prav tako podprl takojšnjo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Opozoril je na dejstvo, da so se arhivi UDBE sežigali načrtno in namenoma, naročniki sežigov pa so bili za to nagrajeni ali celo pokopani z vojaškimi častmi.
Predlogov na glasovanje ni bilo moč dati, ker so koalicijske stranke sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, obstruirale.
