Jože Tanko: Odziv vlade v zvezi z migrantsko krizo je bil neustrezen in bistveno, bistveno prepočasen

Pobud za ukrepe je bilo precej – veliko večino teh je predlagal predsednik Janez Janša, vendar so bili vladni odzivi nanje cinični, podcenjujoči, predlogi pa ocenjeni kot nedržavotvorni. Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji obravnavali  predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z neobvladljivimi razmerami na meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško in zahtevo za mnenje predsednika Republike Slovenije o tem vprašanju. Predlog priporočila je obravnavo zboru predložila skupina 28 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V sladu z dogovorom na 42. seji kolegija predsednika Državnega zbora 2. 11. 2015 je predstavnik predlagatelja predlog sklepa, da Državni zbor od predsednika Republike Slovenije zahteva mnenje o tem vprašanju, pisno popravil, in sicer je določil rok,v katerem Državni zbor želi pridobiti mnenje predsednika Republike Slovenije, ki ga je  skrajšal s treh dni, na 24 ur.V imenu predlagatelja je na seji spregovoril vodja poslank in poslancev SDS Jože Tanko.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran. JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav. Neobičajno, pravzaprav celo nepojmljivo je, da vlada v nekaj mesecih, odkar se dogaja ta migrantska kriza, ni zahtevala v Državnem zboru prav nobene razprave o tem ključnem problemu Evropske unije in ključnem problemu, ki čedalje bolj stiska tudi Slovenijo. Slovenija je v zadnjem času postala ključna karavanška pot, pa ne zaradi Karavank, ampak zato, ker se je ta migracijski tok, migracijska karavana usmerjala zaradi blokad na drugih mejah preko Slovenije. Opozoril, da se bo to zgodilo je bilo dovolj, tako domačih kot tudi tujih, da gre za hude probleme, to so tam, kamor ta begunski val pljusne, je bilo tudi znano, še posebej hudo pa je tam, kjer se ta migrantski val konča. Žal je tako, da so tisti, ki so pomoči potrebni, gre za družine in posameznike iz vojnih področij v manjšini, večji del predstavljajo izredno agresivne skupine, ki pa ne izbirajo sredstev, čeprav so informacijo o tem zelo filtrirane. Mimo teh dejstev ni mogoče. Slovenija se sooča s problemi na severni in na južni meji, na obeh so razmere nevzdržne za uniformirane varnostne in obrambne sile, za humanitarce, za zdravstveni sistem in še posebej za prebivalce.  Problemi so predvsem zato, ker je bil odziv naše vlade neustrezen in bistveno, bistveno prepočasen. Morda bodo šele prihodnji teden na mizi ukrepi, ki bi jih mogli sprejeti že pred dvema, tremi meseci, ampak pač tako je. Pobud za ukrepe je bilo precej. Veliko večino teh je predlagal naš predsednik gospod Janez Janša, vendar so bili vladni odzivi nanje cinični, podcenjujoči in ocenjeni kot nedržavotvorni. Slovenija bi bila v bistveno boljšem položaju že, če bi sledila tujim vzorom, lahko bi samo z nekaj dnevnim zamikom kopirali ukrepe Madžarske. To se ni zgodilo in zato se je tudi glavni tok migrantov usmeril preko Slovenije. Če se bodo razmere na severni meji na meji z Avstrijo zaostrile, bo Slovenija vsaj začasno postala glavna migrantska postaja. Če se bo to zgodilo, se bodo razmere še posebej zaostrile, stroški pa bodo dosegali več sto milijonov evrov letno. Dejstvo je, da so varnostne kapacitete Slovenije zelo omejene in so odraz negativnih ukrepov proti vojski in policiji v preteklih letih, po informacijah pa je vlada tudi nedavno zavrnila ponujeno mednarodno pomoč. Zato ni mogoče zagotavljati schengenskega režima na meji. Priča smo absurdu, da migranti, med njimi so številni, ki so bili udeleženi v vojnih zadevah, mnogo lažje prestopajo schengensko mejo kot osebe kot potniki z urejenimi dokumenti. Sklic te izredne seje je zaradi neodzivnosti Cerarjeve oblasti nujen. Dejstvo pa je, da se je v reševanje migrantske krize vključil tudi predsednik države. Nedavno je bil na obisku v Belgiji, kjer je svoje pogovore izkoristil zlasti za predstavitev aktualnega stanja v Sloveniji v zvezi z migrantsko krizo in to je bilo hvalevredno dejanje, vendar žal predsednik republike ni izkoristil svojega ustavnega pooblastila, da bi samoiniciativno nagovoril tudi Državni zbor in predstavil svoje poglede na reševanje migrantske krize. Zato podpisniki menimo, da moramo to priložnost, ki nam jo daje tudi ustavno pooblastilo, da lahko zahtevamo od predsednika države odgovor oziroma izjasnitev o pomembnem družbenem vprašanju, da to predsednik republike tudi opravi, še posebej, ker je vrhovni poveljnik Slovenske vojske in je kot tak že vključen v vse te zadeve. Danes imate priložnost, da s podporo predlogov podpisnikov zahteve za izredno sejo izglasujete, da dobimo tudi mnenje predsednika republike, njegova stališča in pobude so zagotovo relevantne in mislim, da je prav, da tudi od vlade slišimo potem v nadaljevanju, kakšni so bodoči scenariji glede reševanja teh vprašanj. Jaz upam, da bo koalicija predlog podpisnikov podprla. Hvala lepa.
****
Na seji je vodja poslank in poslancev SDS predstavil tudi stališče poslanske skupine. V nadaljevanju avtogram, ki ni avtoriziran.JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo še enkrat. V prejšnjem stališču je bilo povedano, da je bil Državni zbor kar aktiven na tem področju. Več ali manj vse, kar je bilo obravnavano v Državnem zboru, bodisi na sejah bodisi na delovnih telesih, je bilo na zahtevo opozicijskih strank. Se pravi, vlada v tem delu ni nastopila proaktivno, se ni potrudila, da bi Državni zbor seznanjala ne o zunanjepolitičnih okoliščinah, ne o notranjih problemih, ne o varnostnih problemih, ampak je bilo vse to treba z vlade dobiti; odgovori na teh sejah so bili zelo nepopolni.
 
Predsednik republike ima v tej državi poseben status. Po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo doma in v tujini. Na svojih potovanjih, pa tudi v mednarodnem sodelovanju se je v zadnjem času posvetil tudi aktivnostim, povezanim z begunsko oziroma migrantsko krizo, opravil je nekatere razgovore, najbrž formalne, pa tudi neformalne. In mislim, da je prav, da izvemo tudi od predsednika republike, kakšna so njegova stališča, pa tudi, navsezadnje, ali so ta njegova stališča usklajena s stališči vlade. To je temeljno vprašanje, kajti stvari potekajo in se dogajajo po več poteh.Skratka, predsednik ima neko svojo vlogo, vlada svoje aktivnosti, zunanji, obrambni in notranji minister pa svoje. In ni bilo zaznati, da bi kakorkoli prišlo do koordiniranega delovanja na tem področju. Problem je tudi v tem, da predsednik republike ni izkoristil svoje možnosti, ki mu jo daje ustava. Lahko bi sam predlagal razpravo o temeljnem evropskem problemu, ki je v veliki meri tudi čedalje večji slovenski problem, pa tega ni storil. Mislim, da je prav, da poslanci pridobimo tudi ta stališča, še posebej zaradi tega, ker je predsednik republike vrhovni poveljnik Slovenske vojske in Slovenska vojska je v čedalje večji meri angažirana ali pa bo morala biti angažirana v reševanje mejnih in tudi drugih varnostnih vprašanj, ki so povezana z begunsko krizo oziroma migrantsko krizo in vsem, kar zraven sodi. Tako bo naša poslanska skupina pri predlogu, da damo besedo in možnost predsedniku republike, da se izjasni in pojasni svoja stališča v zvezi s temi problemi, glasovala za, in jaz upam, da bo predsednik republike to priložnost dobro izkoristil. Hvala lepa. Foto: DZ”