Jože Tanko: "Odgovor ministra Čuferja na interpelacijo je tako luknjičav kot proračun za prihodnji dve leti."

Na področju bančništva vlada nek monopol, razbitje katerega je ključno, da država sploh začne s procesom prestrukturiranja in izhoda iz krize. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na današnji novinarski konferenci spregovoril o odgovoru finančnega ministra dr. Uroša Čuferja na interpelacijo, ki jo je poslanska skupina SDS vložila proti njemu 2. oktobra letos.

Vodja poslanske skupine SDS je uvodoma dejal, da je odgovor ministra za finance na interpelacijo v celoti neargumentiran, finančni minister pa na vsebino interpelacije ni odgovoril. “Rečeno je bilo, da je pripravil 16 strani dolg odgovor, v resnici pa ga je le 10 strani – začne s stranjo št. 6 in konča s stranjo št. 16. Tega odgovora je torej bistveno, bistveno manj,” je dejal vodja poslancev SDS.

Vodja poslanske skupine je poudaril, da minister v svojem odgovoru ni z niti eno številko, tabelo ali diagramom utemeljil svoje trditve, da so javnofinančne posledice nadzorovane likvidacije nižje od tega, če bi bil uveden stečaj obeh bank, tako Factor banke kot Probanke. “Verjamem, da imajo na Ministrstvu za finance in Banki Slovenije močna analitska sektorja, in da bi minister, če bi želel, lahko dobil podatke in svojo načelno utemeljitev podkrepil s tabelaričnimi podatki,” je povedal Tanko. Po njegovi oceni je odgovor ministra pri tako težki zadevi, kot je argumentiranje tega, da je nadzorovana likvidacija boljša kot stečaj, neprimerno, da ni nobenega podatka ali izračuna. “Minister bi s tem, ko bi predložil te podatke, najlažje zavrnil naš očitek o tem, da je stečaj ugodnejša rešitev, vendar tega ni storil, kar pomeni, da minister tega ne more argumentirati,” je bil jasen Tanko.

V nadaljevanju je Tanko dejal, da se finančni minister v odgovoru izgovarja, da je nadzorovano likvidacijo predlagala komisija iz 20. člena zakona o slabi banki, pri čemer pa je zamolčal, da to “neodvisno oziroma strokovno komisijo” vodi državni sekretar iz Ministrstva za finance, da je v tej 8-članski komisiji večina članov iz Ministrstva za finance, eden tudi iz kabineta predsednice vlade, 3-je iz Banke Slovenije, pri čemer je nemogoče trditi, da je “šlo za strokoven predlog.” “Predlog in odločitev je bila politično usklajena,” je bil jasen vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Vodja poslancev SDS je opozoril tudi, da v odgovoru finančnega ministra ni nikjer ustrezne argumentacije, zakaj bi bilo potrebno izdati tako visoko poroštvo za ti dve banki. “Poroštvo je višje od 1 milijarde evrov in najmanj 400 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja bo potrebnega zato, da se bodo v tem postopku uredile razmere. Teh 400 milijonov pa je toliko, kot znaša učinek davka na nepremičnine, kar pomeni, da je ta davek v celoti namenjen za poplačilo obveznosti zaradi uvedbe nadzorovane likvidacije teh dveh malih tajkunskih bank,” je bil jasen vodja poslanske skupine.

Vodja poslancev SDS je dejal, da bi se v primeru, če bi bil uveden stečaj, poplačale, na osnovi solidarnosti med bankami, depoziti do višine 100.000 evrov, kar je tudi zakonska omejitev. “Odločitev za drugačno poplačilo, pomeni drugačen postopek. Deponenti bodo dobili poplačan tudi del, višji od 100.000 evrov, kar je unikum,” je povedal Tanko. Varčevalci, ki imajo nad 100.000 evrov, so po njegovih besedah torej v privilegiranem položaju z vsemi ostalimi varčevalci v drugih bankah, kajti minister in guverner Banke Slovenije sta povedala, da za druge banke primerljivega postopka,  če bodo zašle banke v težave, ne bo mogoče uvesti. “Minister ni nikjer argumentirano pojasnil razlogov, zakaj si ravno deponenti tih dveh bank zaslužijo ta privilegij,” je dejal vodja poslancev SDS Tanko.  Ob tem je še dodal, da bo postopek nadzorovane likvidacije precej dolgotrajen, lahko bo trajal tudi 10 let, samo za začetno fazo je potrebno milijardno poroštvo, v nadaljevanju pa se bodo lahko pojavljale dodatne finančne potrebe. “Vlada se je torej odločila vzdrževati nek projekt bančne kanalizacije, preko teh dveh bank bo lahko prikrito odtekal denar mimo nadzora Državnega zbora,” je dejal vodja poslancev SDS.”Minister ni z nobenim argumentom ovrgel našega očitka, da nima enotne strategije reševanja bank. Tudi novela Zakona o bančništvu pritrjuje naši tezi, saj se je z njo uredil nek poseben sui generis postopek za dve manjši banki,” je še povedal vodja poslancev SDS Jože Tanko.
 
Po njegovih besedah tudi tuja praksa v podobnih primerih, tudi nedavna ciprska, pritrjuje dejstvu, da morajo lastniki depozitov, ki imajo več kot je zakonsko varovana višina depozita (pri nas je to 100.000 evrov) pristati na to, da se pomemben del tega depozita pretopi oziroma konvergira v lastniški kapital njihove banke v sanaciji. “Pri nas pa se to ni zgodilo, ” je opozoril Tanko in dodal, da tudi Evropska komisija predlaga oziroma priporoča, da pri sanaciji bank dajo najprej jamstva lastniki, potem lastniki hibridnih obveznic, potem depozitarji nad 100.000 evrov in šele nato davkoplačevalci. “Minister ni odgovoril, prav z nobenim stavkom, zakaj pri nas stvari potekajo drugače, zakaj depozitarji nad 100.000 evrov ne sodelujejo pri konverziji in zakaj ni nobenih postopkov, čeprav so si ti lastniki izplačali visoke dividende, in to le nekaj mesecev pred uvedbo stečaja,” je dejal vodja poslancev SDS Jože Tanko.

V nadaljevanju je Tanko opozoril tudi, da minister ni reagiral na slaba poročila revizorjev, s katerimi so ministra pravočasno opozorili na težave obeh tajkunskih bank. Ob tem je dejal, da sta obe banki imeli skoraj  petkrat večji delež državnih depozitov od tržnega deleža – torej nesorazmerno večjo kvoto državnega denarja kot ga je država namenila svojim – državnim bankam. “Minister je podatke poznal, a ni reagiral, depozitov ni zavaroval  ali umaknil iz teh dveh bank,” je bil še jasen vodja poslancev SDS. Ob tem je še povedal, da je imel minister v zadnjem mesecu trikrat priložnost v Državnem zboru, da bi obelodanili imena tistih, ki imajo koristi in upravičenja iz nadzorovane likvidacije obeh bank, vendar pa nobene od teh priložnosti ni izkoristil, “koalicija pa je vse naše predloge zavrnila.”
“Očitno je na področju bančništva nek monopol, razbitje katerega je ključno, da država sploh začne s procesom prestrukturiranja in izhoda iz krize,” je bil jasen vodja poslancev SDS.

Tanko se je v nadaljevanju osredotočil tudi na razrešitev mag. Andreja Širclja kot neizvršnega direktorja DUTB. Dejal je, da bi se minister v odgovoru na ta očitek iz interpelacije moral sklicevati na dejstva, ne pa na mnenja nepristojnih institucij. Očitati, da je bilo stanje opravljanja dveh funkcij nezakonito, vlada ne more ugotavljati, to lahko ugotovi le sodišče, vendar pa vlada ni sprožila nobenega postopka. “Vlada ni sprožila tudi nobenih drugih postopkov, da  bi se nezdružljivost ugotovila,” je še povedal vodja poslancev SDS in ob tem poudaril, da se je vlada sklicevala le na mnenje nepristojne KPK in Službe Vlade RS za zakonodajo vlade, kar je neprimerno.  “To je podobno kot če bi se Vlada RS sklicevala na mnenje Urada za podnebne spremembe glede skladnosti proračuna s fiskalnim  pravilom,” je bil jasen Tanko. Ob tem je še spomnil na izjavo predsednika SD Igorja Lukšiča, da mag. Šircelj ni bil razrešen zaradi nestrokovnosti, ampak zaradi drugih razlogov, torej političnih.

Vodja poslancev SDS Jože Tanko je še dejal, da je odgovor ministra za finance na interpelacijo tako luknjičav kor proračun za prihodnji dve leti.  “Prav tako je odgovor ministra nedosleden, malomaren in presenečen sem, da minister ali vlada nista bolj argumentirala odločitve za nadzorovano likvidacijo obeh bank, kar je ključen očitek naše interpelacije,” je povedal Tanko in dodal, da trditve proti ministru Čuferju torej v celoti držijo.