Jože Tanko: »Očitno je, da se bančni kriminal sistemsko ščiti.«

Če ima vlada resen namen karkoli narediti, poiskati krivce za bančno luknjo, bi z veseljem morala podpreti sklepe, ki smo jih v SDS predlagali. Poslanke in poslanci Državnega zbora danes na izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog  priporočila v zvezi s sanacijo milijardne bančne luknje v slovenskih bankah. V razpravi so sodelovali tudi poslanka SDS Sonja Ramšak, poslanec SDS Marijan Pojbič, poslanka SDS Alenka Jeraj, poslanec SDS Zvone Černač in vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Poslanka SDS Sonja Ramšak je dejala, da z dokapitalizacijo dveh privatnih bank, v skupni vrednosti 445 milijonov, rešujemo privatne banke in tajkune. Opozorila je, da vsa omrežja, ki so v Sloveniji nastala v zadnjih 20 letih, so tako ali drugače zrasla iz istega omrežja, v katerem so pred tem prevladovali kadri iz bivše Zveze komunistov in SDV oziroma Službe državne varnosti ali, če hočete, Udbe. »In danes se tožilstvo hvali – zato ne verjamem, da boste karkoli rešili -, da se je za 3% povečalo število ovadb, za 1% število obtožnic. In če repliciram naprej na sodišča, to pomeni, da bomo rešili 0,30% od teh v bistvu 1% obtožnic.«

Poslanec SDS Marijan Pojbič je dejal, da bo vsak državljan iz svojega žepa za to bančno luknjo ponovno plačal dodatno 2381 evrov. Po njegovi oceni je  sicer ključna stvar v tem trenutku, da »rešimo naše gospodarstvo, da saniramo bančni sistem, in da bando, mafijo, roparje, ravbarje zapremo.« Poslanec Pojbič je še poudaril zahtevo, da se odprejo bančne vloge, tistih, ki so jih podpisali, tistih, ki so jih dobili, ki niso denar vrnili bankam in takrat bomo vedeli in vedeli, kdo je tisti, ki je najbolj kriv za to bančno stanje v naši državi. In nepomembno je, kdo je iz katere stranke. Absolutno nepomembno. »In v SDS to zagovarjamo in zagovarjali bomo do konca, ne glede na to kdo je s katere stranke, mora odgovarjati s svojim premoženjem, tudi z vseh svojih ljudi, ki jim je to svoje premoženje razpršil in pa seveda, da bo svojo odgovornost odsedel tudi za rešetkami. To se mi zdi edino pravično in pošteno do mojega naroda, ki mora to svinjarijo plačati. Edino to je pravično in pošteno,« je poudaril Pojbič.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je poudarila, da so včeraj v Tarči praktično vsi predstavniki političnih strank govorili o tem, da je treba dati podatke, da je treba obelodaniti, kdo je kriv za bančno luknjo, da si bodo prizadevali za to. Ob tem je opozorila, da je SDS predlagala točno take sklepe, o katerih so se včeraj tako pridušali vsi vodje političnih strank, da bi bilo nujno obelodaniti podatke, povedati, kdo je kriv za bančno luknjo. »Naj povem, kaj so bili naši sklepi, s katerimi imate nekateri težave: “Vlada Republike Slovenije preveri in z ugotovitvami seznani Državni zbor, v kolikšni meri je milijardna bančna luknja posledica načina privatizacije bivšega družbenega premoženja, ki so ga večinsko izvedle elite, zbrane okoli levih političnih strank oziroma Foruma 21.” Tule imam podatek, samo iz NLB v času gospoda Kramarja, koliko kreditov so nekateri gospodje jemali oziroma jih dobili: Bavčar, LDS, Pavček, LDS, Šrot, SD, Kordež, LDS, Črnigoj, LDS, Slavinec, LDS, Lipanje, LDS, Petan, LDS, Gantar, LDS, Škoberne, SD, Valant, LDS, Rigelnik, SD, Mermal, LDS, Fink in tako naprej, skratka, LDS in SD najdemo na tem seznamu. Večina ali pa mnogi od teh so tudi ustanovni člani Foruma 21, bili so celo menedžerji leta. Danes nekateri sedijo v zaporu, tudi to nekaj pove o tem, kako uspešni in najboljši Slovenci so bili to, ki so se seveda tudi redno uvrščali na lestvice najbogatejših Slovencev.« je dejala poslanka SDS.

Ob tem je izpostavila, da so se »vsi ti krediti podeljevali v času gospoda Kramarja in bi predlagala našim kriminalistom tudi kakšen obisk pri gospodu Kramarju, kjer bi zelo hitro ugotovili, da je odgovoren za marsikateri slab kredit.« Ob tem je izpostavila, da je bil Marjan Kramar član LDS-a.
»In drugi naš predlog sklepa, Vlada Republike Slovenije preveri in z ugotovitvami seznani državni zbor v kolikšni meri so se po osamosvojitvi Republike Slovenije v bančnem sistemu tako na strani regulatorjev kot na strani poslovnih bank ohranjale politično poslovne in družinske povezave, ki izvirajo še iz časa pred osamosvojitvijo Republike Slovenije. Vrabci že čivkajo, da ker nismo naredili lustracije, imamo v tej državi polno korupcije. Korupcija pa je to, da se vladajo neke elite, ki so povezane, politično, poslovno največkrat tudi družinsko. Točno o tem govorimo v temu sklepu, ki ste ga včeraj zavrnili,« je povedala Jerajeva.

Kot tretji sklep je omenila, da Vlada Republike Slovenije pozove Banko Slovenije, da razkrije odgovorne, tako tiste, ki so za slaba posojila odobravali kot tiste, ki so jih prejeli pa jih niso vrnili. »Kaj je narobe s tem sklepom?« se je vprašala poslanka.

»Četrti sklep: Vlada Republike Slovenije poroča Državnemu zboru o prepovedi razpolaganja premoženja vsem, ki so odgovorni za bančno luknjo kotu tudi tistim, ki več milijonskih zneskov kreditov niso vrnili. Ko bi torej sprejeli takšen sklep, da bi se lahko sploh seznanili s tem in da bi nam vlada poročala o tem. Naj nam razložijo, gospodje sodniki, ki dobijo neko prijavo za nekoga, ki ga obravnavajo, zakaj ne izrečejo najhujšega ukrepa, torej prepoved razpolaganja s premoženjem, dokler se ne ugotovi kako je ta najbogatejši Slovenec do tega premoženja prišel. V čem je problem, da nam o tem poročajo?« je povedala na seji Državnega zbora poslanka Jerajeva. 

»Naslednji sklep: Vlada Republike Slovenije zagotovi, da bodo policija, tožilstvo in sodišča pregon in sojenje bančnega kriminala obravnavali kot najvišjo prioriteto in da bodo o rezultatih tega pregona vsake tri mesece poročali Vladi Republike Slovenije in državnemu zboru. V čem je tukaj problem? Mimogrede, tisti ki se hvalite s policijskimi akcijami in kaj se dogaja končno nekaj na bankah naj vas spomnim, da je prejšnji predsednik vlade, Janez Janša, poslal poročilo na nacionalni preiskovalni urad. In takrat se je ustanovila skupina o kateri zdaj vsi govorite in jo hvalite, ki je začela preiskovati malverzacijo v bančništvu,« je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj.

»Šesti sklep: Banka Slovenije naj parlamentarni preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu posreduje vse potrebne podatke, da bo le-ta opravila svojo nalogo. V čem je problem tega sklepa? Da mora posredovati podatke?« se je vprašala Jerajeva.

 »In zadnji sedmi sklep. Vlada Republike Slovenije naj sprejme vse potrebne ukrepe, ki bodo omogočili uveljavitev odgovornosti vseh, ki so odgovorni za bančno luknjo. Vlada Republike Slovenije sprejete ukrepe s katerimi bo v nadaljnjih postopkih povrnjenega čim več davkoplačevalskega denarja, ki se namenja za sanacijo bank predstavi Državnemu zboru. V čem je tukaj problem. Če ima Vlada resen namen karkoli narediti, poiskati krivce, bi z veseljem morala podpreti te sklepe, ki smo jih predlagali.

Poslanec SDS Zvone Černač je dejal, da danes razpravljamo o tem, da bodo državljani plačevali zapitek bančno kapitalskih tajkunov. »Večina od njih se bo pa še naprej veselo sončila na sovjih jahtah. Vsako gospodinjstvo bo v to njihovo denarnico v povprečju dalo preko 6 tisoč evrov. Istočasno pa je bilo razlaščenih 100 tisoč malih delničarjev slovenskih bank,« je opozoril Černač. »Nekateri politiki očitno danes že nazdravljajo uspešni sanaciji s katero je Vlada Alenke Bratušek breme v celoti prevalila na pleča ljudstva,« je povedal poslanec in dodal, da nobenemu od teh bančnih roparjev ni bilo zamrznjeno premoženje, tudi se ni zgodilo, da bi kdo od bankirjev, ki so odobravali ta posojila, tistih na najvišjem vrhu, sedel za zapahi. Tudi preiskave se pri njih ne opravljajo. »Delavci, ki so zaradi teh njihovih rabot ostali ne samo brez denarja, tudi brez služb, pa bodo naslednjih dvajset let odplačevali njihove kredite, njihove kredite. Te tajkunske kredite v višini nekaj sto milijonov evrov,« je bil jasen poslanec.

Predsednici vlade Alenki Bratušek pa je zastavil ob tem vprašanje: »kako bo delavcu npr. Javora, ki je tik pred stečajem zaradi teh rabot, pojasnila najprej, zakaj je izgubil službo in zakaj bo moral zdaj še odplačevati kredit bivšemu lastniku, ki je dobil za ta nakup 4 milijone evrov kredita pri Factor banki, ki ga nikoli ni vrnil. Kako je to mogoče pojasniti? In do danes se mu nič ni zgodilo? Nima ne zamrznjenega premoženja nima ne preiskave, ničesar. In tudi tisti, ki mu je ta kredit odobril, ni odgovarjal in očitno tudi ne bo.«

Poslanec SDS Černač je med drugim še dejal, da je bil namen današnje seje, da se politika v Državnem zboru poenoti in da pride Vlada pred ta Državni zbor s konkretnimi ukrepi, tako na strani uveljavljanja odgovornosti, zamrznitve premoženja, javne objave seznama vseh, ki so sporne kredite dodeljevali in tistih, ki jih niso vrnili, kakor seveda tudi z ukrepi, ki bi omogočili, da bi bilo to breme v končni posledici za državljane, za davkoplačevalce, za slovenski narod čim nižje. »Tega ni, zaradi tega je seveda več kot očitno, da je za Alenko Bratušek in njeno vlado pomembno samo, da je ta bančna luknja pokrita, da jo bodo pokrili ljudje in da so preko tega najvišje glave, ki so za to odgovorne, zavarovane, da se jim tudi v prihodnje ne bo nič zgodilo.« Po oceni Černača je danes bolj kot kdajkoli prej potrebna lustracija.

Vodja poslancev SDS Jože Tanko pa je v razpravi opomnil, da bi na današnji izredni seji Državnega zbora pričakovali, da bodo ustrezna pojasnila dali iz Banke Slovenije, prav tako bi pričakovali bolj aktivno vključevanje v razpravo s strani Vlade RS. Nadalje je dejal, da so težave v našem bančnem sistemu velike. Ob tem je spomnil na dva dogodka iz preteklosti. »Eden je ta, da je Banka Slovenije nasedla pri Lehman Brothersu, in to z več kot 50 milijoni dolarjev, da tega denarja nazaj nismo dobili. In ko smo zahtevali pojasnila, jih nismo dobili. Ključno vlogo pri tej nasedli naložbi Banke Slovenije v bančnem sistemu je imel bivši ali pa predbivši guverner Gaspari. Zakaj Banka Slovenije nikoli ni hotela pojasniti te svoje bančne zablode, ne vemo. Drug tak primer, ko je nasedla Banka Slovenije, je Grčija. Tam je obtičalo več kot 200 milijonov evrov na začetku grške finančne krize. Ko smo zahtevali pojasnila o tej nasedli investiciji Banke Slovenije, tedanji guverner dr. Kranjec tudi ni hotel pojasniti te zadeve. In zdaj vas sprašujem, kako naj ti dve odgovorni osebi, ki sta regulatorja bančnega sistema in sta plasirala presežke Banke Slovenije za take naložbe, zahtevata odgovornost od tistih, ki jih nadzirata, ki počnejo podobne stvari? Ali ste se morda kdaj vprašali o tem?« se je vprašal Jože Tanko. Ob tem se je vprašal tudi, kako naj bi eden ali drugi guverner zahteval odgovornost kogarkoli v Novi kreditni banki Maribor, v Novi Ljubljanski banki, v Abanki ali katerikoli drugi banki, če je sam izgubil v finančnih transakcijah 200 milijonov evrov plus 50 milijonov dolarjev, kar je približno 235 milijonov evrov?

»Ti ljudje, razumljivo, ščitijo eden drugega. Rotirajo znotraj Banke Slovenije po raznih funkcijah, rotirajo med Banko Slovenije in poslovnimi bankami, enkrat v vlogi direktorja, enkrat v vlogi nadzornika, enkrat v funkciji člana Sveta Banke Slovenije ali pa vodijo kakšen pomemben oddelek znotraj teh institucij in počnejo pravzaprav podobne, identične stvari,« je dejal vodja poslancev SDS. Ob tem se je vprašal, zakaj  ostale institucije s tega področja niso ugotovile ničesar. »Imamo Urad za preprečevanje pranja denarja, ki spremlja bančne transakcije nad neko določeno višino, pa iz njihovih poročil ni razvidno, ali so sploh kaj ugotovili, kakšno sumljivo bančno transakcijo. Torej, zakaj imamo to nadzorno institucijo v slovenskem pravnem redu? Ni ugotovila ničesar, ne da bi kdorkoli od nas vedel. Potem imamo Davčno upravo Republike Slovenije. Tudi tam niso zaznali nobenega kopičenja sredstev ali ne vem kakšnih zadev. Imamo AJPES, ki spremlja poslovanje – tudi nič. Imamo Nacionalni preiskovalni urad, ki se je zadnje čase nekoliko aktiviral, kot je znano. Generalno državno tožilstvo oziroma tožilstvo pove, da ne more priti do dosjejev, in tako naprej,« je dejal vodja poslancev SDS Jože Tanko.

Nenzadanje je izrazil obžalovanje, ker koalicija ni podprla naših predlogov sklepov, mislim, da bi bilo to koristno, predvsem bi izenačili tisti verbalni del z dejanskim delom, da se ne bi samo hvalili kako ste za neke nadzore in transparentnost, ko pride do dejanj, se to ne zgodi.

»Pa še en problem je. Očitno je, da se ta bančni kriminal sistemsko ščiti. Tudi eventualne kazni, če bi bile izrečene, so v tem bančnem delu relativno minorne na težo storjenih kaznivih dejanj ali prekrškov. Kazni so nižje, kot za malega vinarja ali za malega lastnika gozda. Tam mu z enim ukrepom izreče lahko inšpektor kazen, ki je enaka vrednosti letnega pridelka. V bančnem delu še nobenemu niso izrekli niti kazni, ki bi bila enaka vrednosti ukradenega ali poneverjenega ali nezakonito kakorkoli drugače izplačanega denarja. Še niti enemu. In dokler imamo na tak način organiziran sistem, do takrat najbrž ni moč pričakovati ničesar in se bo samo nadaljevalo tiščanje glave v pesek;« je bil v razpravi jasen Jože Tanko.