Jože Tanko: “Nedopustno je, da so obveščevalne službe brez parlamentarnega nadzora.”

Niti enemu poslancu v Državnem zboru ni mogoče na osnovi potrjenega mandata odreči delovanja v Državnem zboru ali delovnih telesih Državnega zbora Na današnji seji Državnega zbora poslanke in poslanci Državnega zbora v okviru Mandatno-volilnih zadev razpravljajo tudi o sklepu o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Kot je znano, je poslanska skupina SDS predlagala, da bi član Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb postal poslanec SDS Janez Janša, nastajajoča koalicija pa je na 1.izredni seji Državnega zbora izglasovala, da se odločanje o konstituiranju omenjene komisije preloži, dokler se ne odloči glede poslanskega mandata predsednika SDS.

V razpravi so med drugim sodelovali vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko ter poslanci Žan Mahnič, Franc Breznik, mag. Branko Grims, dr. Vinko Gorenak, mag. Anže Logar.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je opozoril, da »imamo vsi poslanci Državnega zbora potrjene mandate, da je odločitev o potrditvi mandatov, če uporabim sodno terminologijo, pravnomočna in da od trenutka, ko smo dobili potrjene mandate, za nas veljajo vsa pravila, vse pravice, vse obveznosti, vse dolžnosti, ki so določene s poslovnikom Državnega zbora, ki so določene z zakoni in ustavo. Niti enemu poslancu v Državnem zboru ni mogoče na osnovi potrjenega mandata odreči delovanja v Državnem zboru ali delovnih telesih Državnega zbora, v nobeni točki, v nobenem primeru.«

»To, kar se je zgodilo ob razpravah na seji Državnega zbora, ko ste predlagali procesni umik točke z dnevnega reda in tudi še kasneje v obrazložitvah, ko ste se sklicevali na to, da eden izmed poslancev ne more sodelovati v enem izmed delovnih teles, je šikaniranje, je ravnanje, ki pomeni kršitev praktično vseh pravnih podlag od ustave naprej. Nikomur ni mogoče odreči, da bi deloval v kateremkoli delovnem telesu. In samo sprašujem zdaj kolege poslance, kako lahko ta isti poslanec brez problema deluje v Odboru za zunanjo politiko, lahko deluje brez problema v Komisiji za nadzor javnih financ, ne sme pa delovati v komisiji, ki nadzoruje tako imenovane tajne službe, « je dejal Tanko. Opozoril je na to, da je nekdo dejal, da to ni mogoče zato, ker bi imel vpogled v morebitne prisluhe, v aktivnosti, ki jih na osnovi odredb ali pa tudi ne izvaja, policija ali pa tajne službe.  »Vendar, kdorkoli izmed nas bi bil v Komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, je lahko na isti način, pod istimi kriteriji inšpeciran oziroma nadzorovan, ne da bi vedel, pa bo istočasno tudi nadzoroval delo te službe,« je poudaril.»Glede na to, da se ta koalicija izmika ustanovitvi komisije, ki bi nadzorovala vojaško in tajno službo, pa seveda Sovo, to pomeni, da se v tem obdobju dela praznino za ravnanje tako vlade, ki ji izteka mandat, kot za mandatarja, ki sestavlja novo vlado in pušča v tem primeru obe obveščevalni službi popolnoma brez nadzora, brez obveznega parlamentarnega nadzora. To je nedopustno, da se to dogaja,« je bil jasen Tanko.

»Mislim, da Državni zbor to komisijo mora ustanoviti, kajti to je ena izmed šestih stalnih komisij Državnega zbora, pet ste jih ustanovili, ustanovili ste vse tiste, ki niso obvezne, za Komisijo Državnega zbora za nadzor varnostno-obveščevalnih služb pa očitno v koaliciji ne bo zadostne podpore. To, da je tudi vodja Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja dejala, da lahko ta problem, ta zaplet sami rešimo, pomeni tudi pritisk na samostojnost Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in pomeni tudi kršitev 14. člena ustave, kajti v tem primeru gre za očitno politično segregacijo posameznika, se pravi, izvoljenega poslanca s polnim mandatom, pa seveda tudi za Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke;” je dejal Tanko.

Nenzadanje je izrazil upanje, da bo v Državnem zboru prevladala modrost, »da bomo ustanovili tisto, kar Državni zbor mora ustanoviti, in da bo tudi ta organ, tudi ta komisija izvajala svoje naloge tako, kot jih morajo vse ostale komisije ali pa delovna telesa, ki jih je ustanovil Državni zbor, ne glede na to, kaj si želi mandatar, ne glede na to, kaj si želi največja poslanska skupina v Državnem zboru, ne glede na to, kaj razmišlja predsednik Državnega zbora. Pravila so jasno postavljena, normativni akti so sprejeti in veljavni in če želite spoštovati načela pravne države, potem je treba te zadeve upoštevati,” je povedal vodja poslanske skupine SDS.Dodal je še, da ni  mogoče govoriti o izvajanju določil pravne države in o spoštovanju pravne države, če največja stranka krši pravzaprav Ustavo in tudi vse ostale akte, ki so na osnovi ustave postavljeni oziroma sprejeti v Državnem zboru in predlagal, da poslanke in poslanci svoje stališče spremenijo.

Poslanec SDS Žan Mahnič je dejal, da se prvič v zgodovini Slovenije dogaja, da obveščevalne službe nimajo nadzora. Poudaril je, da ima poslanec SDS Janez Janša iste pravice kot vsi ostale poslanke in poslanci. Žan Mahnič je vprašal, če so vsi prepričani, “da vam ne prisluškujejo oziroma, da niste v kakšnih predkazenskih postopkih? Vsak je lahko. Torej, če sklepamo po tej logiki, nihče od nas ne bi smel biti član te komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.” 

“Kot edina evropska država, to je unicum, ostajamo brez nadzora in sprašujem se do kdaj bomo brez nadzora. Kdaj bodo vaši plačani pravniki izdali tisto mnenje, da boste končno lahko odločali o mandatu Janeza Janše? Konec koncev, odločitev Ustavnega sodišča je jasna. Apeliram na zdrav razum, da še enkrat premislite in da danes končno to komisijo ustanovimo,” je še dejal Mahnič.

Poslanec SDS Franc Breznik je opozoril na to, da je v tokratni sestavi Državnega zbora toliko pravnikov, doktorjev prava, magistrov prava, pa vseeno padamo v abecedi demokracije in abecedi prava.  Dejal je še, da glede potrjevanja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb vrsti precej moraliziranja.  “To pa je tisto, kar nima veze s pravom. Tisto moraliziranje ima mesto v kakšni drugi instituciji, ne pa tukaj, kjer bi naj bil hram demokracije in kjer moramo spoštovati tudi pravo,” je še dejal Breznik.Poslanec SDS mag. Branko Grims pa je izpostavil, da je Evropsko sodišče za človekove pravice že vsaj trikrat v različnih primerih presodilo, da pasivna volilna pravica, pravica biti voljen, zajema ne samo pravico izvolitve, ampak pravico tudi v celoti in brez omejitev opraviti celoten mandat. “To piše tudi v eni od sodb slovenskega ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da vsako odločanje o omejevanju ali odvzemu mandata ne pomeni samo odločanje o pasivni volilni pravici tistega, ki ga neposredno zadeva, v danem primeru predsednika SDS Janeza Janše, ampak da se hkrati odloča tudi o aktivni volilni pravici, pravici voliti vseh tistih, ki so temu zaupali na volitvah svoj glas. To pa je 6.116 glasov volivk in volivcev, ki jih je prejel Janez Janša, kar je mimogrede največje število, ki jih je katerikoli kandidat na letošnjih volitvah v Sloveniji prejel,” je dejal mag. Grims.  “Vse torej, kar počnete s tisto neodvisno komisijo, v katero ste sami iz koalicije predlagali bivšega predsednika centralnega komiteja zveze komunistov, torej politične stranke, to je res neodvisno, in vse kar počnete danes in kar ste počeli s to komisijo, je torej čista farsa in očitno zavestno, protiustavno ravnanje sedanje koalicije,” je bil jasen mag. Grims.

“Nimate nobene pravice, niste nobena avantgarda, da bi popravljali volilne izide tistih 6.116 volivcev, ki so Janezu Janši zaupali svoj glas. Njegov mandat je veljaven, njegov mandat je bil potrjen v tem državnem zboru in vanj nimate nobene pravne pravice več posegati. To se pravi, da je dolžnost tega državnega zbora, da mu omogočite, da v celoti opravlja svoje delo. To je tudi odgovornost do vseh volivk in volivcev,” je še dejal poslanec SDS.Izpostavil je še, da je v konkretnem primeru bistveno vprašanje, ki je temeljno vprašanje demokracije: Kdo je tisti, ki nadzira nadzornike? “In v danem primeru s svojim ravnanjem onemogočate, da bi se postavilo takoj pravočasno in učinkovito sestavo komisije, ki bi svoje delo korektno in v celoti lahko opravljala, čeprav nas k temu zavezuje tako Ustava Republike Slovenije, kot tudi veljavna zakonodaja, ki je napisana tako, da mrtvega teka brez nadzora na področju tajnih služb sploh ne bi smelo biti.”

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak pa je dejal, da komisija za nadzor varnostnih obveščevalnih služb ni čisto navadna komisija, ker se jo voli posebej in ker mora biti izvoljena s 46 poslanci ter ker za to komisijo ni nadomeščanja in ta komisija praviloma dela v zaprtih prostorih. »Ima tudi posebne akte, na osnovi katerih dela. To vse kaže na to, da je ta komisija izjemnega pomena in so se tisti, ki so jo zasnovali v preteklosti seveda zavedali njenega pomena. Nikoli v zgodovini Slovenije se še ni zgodilo, da Državni zbor ne bi ustanovil te komisije. Nikoli,” je bil jasen dr. Gorenak. “Da je ta komisija posebnega pomena mi lahko verjamete tudi iz razloga, ker sem na eni strani sodeloval v takšni komisiji in na drugi strani bil zadolžen, kot minister, tudi za delovanje policije in kriminalistične policije,” je ob tem še dodal dr. Gorenak. Spomnil je tudi na  to, da je Sova v letu 1999 spisala neko poročilo, v katerem je preprosto govorila o teroristični organizaciji s Kosova. “Takrat ko se je že ves svet in Evropa nagibala k temu in prepoznavala, kdo je tisti, ki na Kosovu pelje stvari v pravo smer in kdo je tisti, ki ne, je SOVA še vedno govorila o teroristični organizaciji in pripadnike te naj bi urili v SDS. Ali vidite kakšno zlorabo lahko nekdo naredi. In služba, ki lahko tako zlorablja podatke, ostaja z današnjim dnem brez nadzora. Zakaj pa?! Zakaj ostaja brez nadzora?!”se je vprašal dr. Gorenak.   Argument, kdorkoli bo prišel v to komisijo, bo lahko imel dostop do podatkov o nadzoru, je po besedah dr. Gorenaka puhel kot balon, ki poči, “kajti če bi to držalo, teoretično nihče ne bi imel možnosti biti v tej komisiji.”Poslanec SDS mag. Anže Logar pa je poudaril, da  koalicija zavoljo tega, ker ne želi nekoga, ki mu je ime Janez Janša v komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, blokira nadzor ene od najbolj ključnih institucij v tej državi. “In to delajo pravniki v Stranki Mira Cerarja. Pravijo, da je s prihodom nove politične konkurence na politični trg Slovenijo prevzel pravniški lobi. To, kar danes spremljate, je demonstrativni prikaz, kaj pomeni prevlada, hegemonija pravniške logike nad pravom in nad uveljavljeno proceduro,” je bil jasen mag. Logar.

Poslanec SDS mag. Anže Logar je še dejal, da naj stranka Mira Cerarja sprejme odločitev in odgovornost ter se odloči glede mandata predsednika tudi na podlagi menj plačanih pravnikov, ki so svoja mnenja javno že predstavili.

Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj pa se je v svojem nastopu vprašal, ali je razlog ?za to, da se ne ustanovi Komisija za nadzor obveščevalnih služb resnično v članstvu Janeza Janše. “Ali pa je morda razlog ta, da nekateri v tej državi ne želijo, da so te službe dejansko nadzorovane?” Po njegovih besedah to, da se ne želi ustanoviti komisija, ki bo nadzorovala obveščevalne in proti obveščevalne službe, pomeni manjšo pravno državo. “Ali je stranka Mira Cerarja padla že na prvi preizkušnji, ko govori na eni strani o vladavini prava, na drugi strani pa ne zagotavlja pravne države s tem, da inštitucije civilnega nadzora nad obveščevalnimi in protiobveščevalnimi službami, ne delujejo,” je še dejal mag. Andrej Šircelj.

“Mislim, da tukaj temeljno vprašanja o vsem tem ni Janez Janša. Janez Janša ima mandat in Janez Janša lahko deluje v katerikoli komisiji ali odboru Državnega zbora. To mu je dala državna volilna komisija, in vsi razlogi, ki jih tukaj navajate, so iz trte zviti. Predlagam, da v imenu vladavine prava, ki jo seveda zagovarjate, enostavno vzpostavite možnost zato, da bo ta pravna država dejansko delovala,” je še dejal mag. Šircelj.