Kako je država od leta 2000 dalje financirala obnovo gradov glede na njihov status in glede na vire sredstev?
Gradovi oziroma graščine v Republiki Sloveniji so del kulturne dediščine, ki je zaščitena po 73. členu Ustave RS, ki izrecno določa, da država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. To pomeni tudi skrb za obnovo in financiranje obnove gradov oziroma graščin kot kulturne dediščine ter skrb za popolno evidenco gradov oziroma graščin v Republiki Sloveniji.
V Republiki Sloveniji je po nekaterih podatkih več kot 170 gradov oziroma graščin, k temu niso prišteti gradovi oziroma graščine, ki so bili porušeni in se ve za njihovo nekdanjo lokacijo.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v zvezi z gradovi v Republiki Sloveniji na Vlado RS naslovil dve pisni poslanski vprašanji. V prvem vprašanju ga zanima, kako se je od leta 2000 dalje financirala obnova gradov oziroma graščin glede na njihov status (ločeno za nacionalni pomen, lokalni pomen in tiste brez posebnega statusa oziroma pomena) ter glede na vire sredstev (EU sredstva, proračuni države, proračuni občin, lastni viri lastnikov).
V zvezi s številom in statusom gradov oziroma graščin pa je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko na Vlado RS naslovil še naslednja vprašanja:
- Koliko gradov oziroma graščin je v Republiki Sloveniji?
- V čigavi lasti so ti gradovi oziroma graščine?
- Koliko gradov oziroma graščin je bilo po doslej znanih podatkih porušenih in v katerem letu?
- Kakšen status imajo ti gradovi oziroma graščine? Kateri imajo status nacionalnega pomena, kateri so lokalnega pomena in katerim ni dodeljen noben status oziroma so brez statusa?
- Kakšen je status posameznih lokacij porušenih gradov oziroma graščin?
