Jože Tanko: Koliko postopkov je odprtih pred inštitucijami EU v zvezi z neskladnostjo s pravnim redom EU?
petek, 17. 7. 2015Za katere predpise EU so inštitucije Evropske unije že ugotovile, da sploh niso bili implementirani oziroma v kateri fazi so postopki za ugotavljanje nezadostne implementacije in kakšne so dosedanje aktivnosti Republike Slovenije v zvezi s tem? Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s pravnim redom Evropske unije.Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Republika Slovenija je na podlagi 3.a člena Ustave RS prenesla del izvrševanja suverenih pravic na Evropsko unijo, pri čemer se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru EU, v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. Inštitucije Evropske unije (Evropska komisija, Evropsko sodišče) tudi skrbijo, da se pravni red Evropske unije v Republiki Sloveniji pravilno uporablja v okviru domače zakonodaje in podzakonskih predpisov. V zvezi s tem me zanima:1. Koliko postopkov je odprtih pred inštitucijami EU v zvezi z neskladnostjo s pravnim redom EU?
2. V kateri fazi so posamezni postopki in kakšne so dosedanje aktivnosti Republike Slovenije v zvezi s temi postopki?
3. Na katere zakonske ali podzakonske akte se te posamezni postopki nanašajo?
4. Za katere predpise EU so inštitucije Evropske unije že ugotovile, da sploh niso bili implementirani oziroma v kateri fazi so postopki za ugotavljanje nezadostne implementacije in kakšne so dosedanje aktivnosti Republike Slovenije v zvezi s tem?Za vsak odgovor želim jasen pregled iz katerega bo za vsak postopek jasno razvidno:
– akt Evropske unije na katerega se nanaša in predpis Republike Slovenije na katerega se nanaša (v primeru neimplementacije akta pa seznam predpisov, ki bi implementirali akt EU),
– faza postopka pred inštitucijami Evropske unije in dosedanje aktivnosti Republike Slovenije v zvezi s končanimi ali odprtimi postopki,
– roki do kdaj mora Republike Slovenija implementirati akt EU ali spremeniti predpis (zakonski, podzakonski) Republike Slovenije,
– kdo v Republiki Sloveniji je pristojen za sprejem ali spremembo predpisa, ki je predmet obravnave v postopku pred inštitucijami Evropske unije,
– za vsak primer posebej morebitne zagrožene kazni in kazni, ki so bile do 1. julija 2015 že plačane oziroma so zapadle.
Republika Slovenija je na podlagi 3.a člena Ustave RS prenesla del izvrševanja suverenih pravic na Evropsko unijo, pri čemer se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru EU, v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. Inštitucije Evropske unije (Evropska komisija, Evropsko sodišče) tudi skrbijo, da se pravni red Evropske unije v Republiki Sloveniji pravilno uporablja v okviru domače zakonodaje in podzakonskih predpisov. V zvezi s tem me zanima:1. Koliko postopkov je odprtih pred inštitucijami EU v zvezi z neskladnostjo s pravnim redom EU?
2. V kateri fazi so posamezni postopki in kakšne so dosedanje aktivnosti Republike Slovenije v zvezi s temi postopki?
3. Na katere zakonske ali podzakonske akte se te posamezni postopki nanašajo?
4. Za katere predpise EU so inštitucije Evropske unije že ugotovile, da sploh niso bili implementirani oziroma v kateri fazi so postopki za ugotavljanje nezadostne implementacije in kakšne so dosedanje aktivnosti Republike Slovenije v zvezi s tem?Za vsak odgovor želim jasen pregled iz katerega bo za vsak postopek jasno razvidno:
– akt Evropske unije na katerega se nanaša in predpis Republike Slovenije na katerega se nanaša (v primeru neimplementacije akta pa seznam predpisov, ki bi implementirali akt EU),
– faza postopka pred inštitucijami Evropske unije in dosedanje aktivnosti Republike Slovenije v zvezi s končanimi ali odprtimi postopki,
– roki do kdaj mora Republike Slovenija implementirati akt EU ali spremeniti predpis (zakonski, podzakonski) Republike Slovenije,
– kdo v Republiki Sloveniji je pristojen za sprejem ali spremembo predpisa, ki je predmet obravnave v postopku pred inštitucijami Evropske unije,
– za vsak primer posebej morebitne zagrožene kazni in kazni, ki so bile do 1. julija 2015 že plačane oziroma so zapadle.